varčevanje ali kako ustvariti največ

Varčevanje, ustvariti največ

Varčevanje ima cilj ustvariti največ .

Ustvariti največ varčevanje želi doseči z izkoriščanjem danih možnosti. Velika varnost in velik donos se največkrat izključujeta, kar varčevanje mora upoštevati. Nikakor ne sme varčevanje presegati svojih zmožnosti. V primeru, da varčevanje presega svoje zmožnosti, je lahko ogrožen obstoj. Zato je potrebno za varčevanje imeti tudi trdne temelje. Trdne temelje ima takrat, ko se zaveda, da obstajajo meje preko katerih ni modro iti. To pomeni, da si postavimo točno določene meje, ki se odražajo na razne načne. Njihovo preseganje ni dovoljeno. V primeru, da varčevalec ni sam sposoben postaviti meje, mora razmišljati o možnosti, katero ponuja upravljanje premoženja. Varčevalcu upravljanje premoženja ponuja številne možnosti. To pomeni, da se upravljanje premoženja v začetku odloči na podlagi ugotovljenega stanja. Poleg tega je na začetku pomembno, da upravljanje premoženja ustvari cilje. Pri tem mora upravljanje premoženja upoštevati tako želje, kot tudi tveganja in pasti. Izbira, ki jo ima varčevalec so seveda še večje. Tako se lahko odloči za razne naložbe. V mnogih primerih je naložba ustvarjena preko pridobivanja. Pomembna lastnost, ki jo ima naložba je ohranjanje vrednosti. Toliko boljše pa je, če naložba vrednost v prihodnosti še povečuje. Posebna lastnost, katero naložba ima je zavedanje materialnosti takšne investicije. Marsikateri varčevalec to razume, kot najboljšo odločitev. Predvsem zato, ker mu je edino stvarni predmet nakupa dovolj dobro razumljiv. Pri tem se ne sme ozirati na druge, ter predmet nakupa jemati resno. Ker predmet nakupa razume, naj mu bo osnova razmišljanja. V takem primeru ni predmet nakupa napačna investicija. Varčevalcu predmet nakupa predstavlja varnost, lahko pa tudi zadovoljstvo in številne druge lastnosti. Predvsem je pomembna likvidnost, ki omogoča, da se v prihodnosti lahko oblika spremeni v bolj koristno. Pri odločitvah je pomembno ravnati po načelu dober gospodar. Biti dober gospodar za upravljanje pomeni izbirati dobre odločitve. Dobra odločitev je tista, ki lahko upravljanje ustrezno nagradi. Pri tem so nagrade za upravljanje lahko različne. Hkrati pa so različni tudi cilji, ki jih ima upravljanje. V veliki meri so cilji, ki jih ima upravljanje prilagojeni investitorju. Investitor sam se odloča med številnimi možnostmi. Odločitve temeljijo na izkušnjah, osebnosti, dohodkih, odhodkih in številnih drugih lastnostih. Izkušnje vsakega investitorja poučijo o tem, da so možni dobri kot tudi manj dobri scenariji. Poleg tega so možne dobre, kot tudi manj dobre posledice takšnih odločitev oziroma scenarijev. Vsekakor veliko na odločitev vpliva osebnost investitorja. Nekateri so bolj zadovoljni z varnostjo, drugi so pripravljeni sprejeti tveganje. Veliko je odvisno od razlike med prihodki in odhodki. V primeru, da je prihodkov več, se lahko odločamo za investiranje. Toliko lažje, če je prihodkov bistveno več kot odhodkov. Takrat se lahko v večji možni meri odločamo za bolj tvegane odločitve. V primeru, da prihodkov ni bistveno več kot odhodkov, se lahko odločamo za predvsem manj tvegane odločitve. Vsekakor pa mora tudi tisti, ki rad tvega vedeti, da je lahko tudi varna naložba, kljub majhni donosnosti, možna kot visok donos. To se zgodi v primeru, ko tvegana naložba prinaša izgubo. V primeru, da se tega ne zavedamo ali tega nočemo sprejeti, je bolje, da se za tvegane naložbe ne odločamo. Posledice so lahko zelo negativne, vplivajo predvsem na kakovost življenja. V primeru, da so prihodki pogoj za kakovost življenja tudi drugih oseb, je takšna odločitev še bolj tvegana. Posledično so negativne lastnosti v primeru negativnih dogodkov lahko še toliko večje in prizadenejo več oseb. Skozi čas se je ustvarjanje denarnih zalog ter drugih oblik imetja, katere so služile za večjo varnost spreminjalo. Človek je že zelo zgodaj spoznal, da je ustvarjanje varnosti pomembno. Načini so se spreminjali, do današnjih časov pa je praktično nespremenjeno ostajalo načelo, da ni pametno porabiti danes vse, saj lahko koristi jutri. Človeka je k takšnemu razmišljanju najprej prisilila narava. Naravna bogastva so bila različno dana, kmalu je začel razmišljati o različni dosegljivosti oziroma nedosegljivosti. Ustvarjanje dosegljivosti je pomenilo začetke kulture. Človek je z ustvarjanjem postavil zametke kulture. S svojim delom, znanjem in sposobnostmi si je ustvaril najprej pogoje za preživetje, postopoma pa je spoznal, da je pametno oblikovati tudi zaloge. V različnih delih sveta je bilo to ustvarjanje zalog zelo različno. Predeli sveta, kjer je bila narava bolj radodarna preko celega leta je bilo preživetje manj odvisno od ustvarjanja zalog. V drugih delih sveta, kjer vremenski pogoji niso bili celo leto ugodni za pridobivanje naravnih danosti in ustvarjanje kultur, je bilo potrebno bistveno bolj razmišljati o zalogah. Tako se je človek naučil modrosti preživetja v delih leta, ko je bilo nemogoče pridobivati sredstva za preživljanje le preko črpanja zalog. Človek je tako ustvaril pogoje za življenje na umeten način oziroma s svojim znanjem in sposobnostmi. To znanje je začel s pridom izkoriščati tudi v kasnejših obdobjih, ko je bilo človeštvo soočeno z raznimi spremembami. Ena takih sprememb je bila uvedba denarja. Denar je postal univerzalno menjalno sredstvo. Omogočalo je, da si je človek z njim pridobil tisto, kar je potreboval oziroma želel. Šlo je za pomemben napredek, ki je pomenil številne prednosti v primerjavi z menjavo v naravni obliki. Ko je denar začel vedno bolj krožiti med prebivalstvom se človek začel zavedati njegove dragocenosti. Zato si je kmalu začel beliti glavo z razmišljanjem, kako ustvariti in hkrati varčevati, da bo lahko kakovostno živel v različnih obdobji. Predvsem je bilo pomembno, da je imel vedno optimalno število sredstev na voljo. Pomembno je bilo predvsem imeti sredstva takrat, ko iz takih ali drugačnih razlogov, pridobivanje ni bilo mogoče oziroma je bilo oteženo. Z razvojem si je človek ustvaril najrazličnejše načine varčevanja. Denarna sredstva so postopoma nadomeščale druge oblike oziroma so postale alternative. S temi alternativami je človek lahko bolje izpolnjeval svoje zahteve in želje. V današnjem času so prav tako prisotne spremembe. Na eni strani imamo klasične, na drugi pa sodobne oblike. Dobra mešanica klasičnega in sodobnega je bila vedno dobra rešitev. Klasične oblike so prinašale stalnost in varnost zaradi znanih dejstev. Sodobne pa so bile modernejše izvedbe klasičnih oblik, prilagojene času in potrebam.

Varčevanje je zelo stara človekova aktivnost, ki pa se je do današnjih dni razvila v številne možnosti, sprememb pa bo v prihodnosti še več.

http://www.alta.si/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja