Arhiv Značk: zaposlitev

Zakon o delovnih razmerjih ureja poslovne odnose

Zakon o delovnih razmerjih ureja poslovne odnose med delodajalcem in delojemalcem.

Prvenstveno ima zakon o delovnih razmerjih namen vključiti delojemalca v proces dela ter mu zagotoviti vse pripadajoče pravice. Hkrati pogodba o zaposlitvi določa tudi obveznosti, ki jih mora opraviti skladno z navodili delodajalca ter zakonom. Delodajalec ima na drugi strani prav tako pravice ter dolžnosti. Od zaposlenega zahteva pričakovano učinkovitost, zaradi katere ga je na delovno mesto zaposlil. Okvirno so zahteve delodajalca podane že pred sklenitvijo zaposlitve. Najprej v zaposlitvenem oglasu, kasneje med razgovorom ter nenazadnje ob vstopu v delovno okolje. Zakon o delovnih razmerjih je pravni okvir, po katere sta delodajalec in zaposleni dolžna sklepati pogodbo o zaposlitvi. Poleg zakona o delovnih razmerjih, mora biti zaposlitev sklenjena tudi v skladu s splošnimi akti delodajalca, v skladu z kolektivnimi pogodbami ter v skladu z določbami drugih zakonov. Pri odločanju
Zakon o delovnih razmerjih velja za zaposlene pri slovenskem delodajalcu ter podjetja registrirana na območju Slovenije v kolikor ni delovno razmerje določeno z drugim zakonom. Delovno razmerje z delodajalcem zaposleni sklene prostovoljno, v zameno za opravljeno delo po navodilih delodajalca in skladno z zakoni prejme plačilo. Na delovnem mestu mora imeti delavec zagotovljeno enakopravno obravnavo, ne glede na vero, narodnost, spol in druge osebne značilnosti. Posredna ali neposredna diskriminacija na delovnem mestu je strogo prepovedana. Na delovnem mestu je prav tako prepovedano nadlegovanje zaposlenih. Nadlegovanje zaposlenih je vsakršna oblika nezaželenega fizičnega ali verbalnega ravnanja. Prav tako je prepovedano vsako ravnanje, ki ima za posledico prizadeto dostojanstvo zaposlene osebe. V korist tako delodajalca kot delojemalca je, da so v delovnem okolju ter pri izvajanju nalog vedno prisotni kar najboljši odnosi. Dobri odnosi niso nekaj, kar zahteva Zakon o delovnih razmerjih. V uspešnih delovnih okoljih se zavedajo, da lahko zgolj dobri odnosi med vsemi udeleženi v proizvodnem ali storitvenem procesu prinesejo dobre poslovne rezultate. Vsaka oseba si želi dober odnos, zato ga pričakuje od prvega kontakta z bodočim poslovnim partnerjem. Niso redki primeri, ko se zaradi slabega odnosa iskalec zaposlitve odloči prekiniti vse nadaljnje korake do pridobitve zaposlitve. Prvi vtis je pri pridobivanju zaposlitve za mnoge enako pomemben, kot v raznih drugi poslovnih in drugih razmerjih. Vendar se morajo kandidati zavedati, da ni prvi vtis nič manj pomemben za potencialnega delodajalca oziroma njegovega predstavnika. Tudi delodajalec si želi zaposliti osebo, ki bo v največji možni meri izpolnila njegova pričakovanja. Več kandidatov prijavljenih na razpis, pomeni večji izziv za kandidata. V ožji izbor se uvrstijo zgolj kandidati, ki izpolnjujejo vsa pričakovanja delodajalca. Iz tega zoženega kroga kandidatov, pa se naknadno izbere en ali ustrezno večje število kandidatov. Sledi podpis pogodbe o zaposlitvi, ki mora imeti kot veleva Zakon o delovnih razmerjih nekatere obvezne sestavine. Pri tekmovanju za pridobitev zaposlitve je verjetno najboljše vodilo za kandidata, da se postavi v kožo delodajalca. Vprašati se mora kaj bi sam od bodočega kandidata pričakoval v koži delodajalca, ter s kakšnim kandidatom bi najraje sklenil pogodbo o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih za pogodbo o zaposlitvi določa obvezne sestavine, ki pa so v bistvu minimalne pravice in dolžnosti. Z njimi delovna razmerja oziroma dobri odnosi še niso zagotovljeni. V vsakem poslovnem razmerju prihaja do razhajanj, vendar jih v dobrih delovnih okoljih razumejo pozitivno. Lep primer je nagrada za opravljeno delo, ki jo je dolžen po skladno s pričakovanji in navodilih izpolnjenem, izplačati delodajalec. Zaposleni si želi čim večjo nagrado, za delodajalca pa to pomeni manjši dobiček. Pri večjem številu zaposlenih se to še potencira, zato je zelo pomembno najti dober kompromis. Zaposleni se mora zavedati, da je njegov največji zaveznik pri doseganju večje nagrade predvsem njegova individualna sposobnost. Bolj kot so njegove sposobnosti izjemne, nadpovprečne ter na splošno boljše, več možnosti ima za večjo nagrado. Načeloma se za izjemne in na splošno nadpovprečne sposobnosti zanima tudi konkurenca, saj predstavljajo dodano vrednost in konkurenčno prednost. Z zaposlitvijo takšnega zaposlenega dodatno konkurenca pridobi številna vedenja in znanja iz konkurenčnega delovnega okolja. Zaposleni se mora hkrati zavedati tudi obratne situacije. Manj kot je uspešen v delovnem okolju, bolj je negotova njegova prihodnost. Uspešna delovna okolja dobre odnose vzdržujejo od prvega poslovnega stika dalje. Na razgovoru pričakujejo od kandidata jasno opredeljene cilje in zahteve ter njegovo pripravljenost na razrešitev morebitnih razhajanj z delodajalcem. Zakon o delovnih razmerjih v veliki meri omogoča določitev pravic in dolžnosti tako delodajalca kot zaposlenega svobodno ter individualno. Seveda pa se mora vsaka zavedati svojih prednosti in slabosti. Večje povpraševanje po določenem delovnem mestu daje prednost delodajalcu, obratno je pri manjšem številu za delodajalca ustreznih kandidatov. Zakon o delovnih razmerjih nalaga, da delodajalec z zaposlenim sklene pogodbo o zaposlitvi ter jo izpolni z zahtevanimi vsebinami. Osnovne zahtevane vsebine so ime zaposlenega ter ime delodajalca, naslov delodajalca in zaposlenega ter začetek delovnega razmerja. naslov V pogodbi o zaposlitvi je naslov njegovo stalno bivališče, delodajalca pa sedež podjetja oziroma druge organizacije, pri katerem bo zaposlen. Zakon o delovnih razmerjih dodatno nalaga, da so v pogodi o zaposlitvi navedeni kraj opravljanja dela, naziv delovnega mesta, dela, ki jih bo moral zaposleni opravljati skladno z navodili in ukazi delodajalca, delovni čas, kakšno nagrado bo prejemal zaposleni ter kako bo moral izvajati zastavljene naloge. Kraj opravljanja dela je mesto, na katerem bo zaposleni za delodajalca opravljal naročene naloge. Te lahko opravlja na točno določenem naslovu ali pa se opravlja na različnih lokacijah. V primeru opravljanja delovnih nalog izven sedeža podjetja, pripadajo zaposlenemu dodatne pravice. Naziv delovnega mesta omogoča, da se natančneje opredelijo pravice in dolžnosti ter lažje izvaja, nadzira ter po potrebi prilagaja delovni oziroma storitven proces.

Zakon o delovnih razmerjih skrbi za urejene odnose v delovnem okolju.

https://www.mojazaposlitev.si/delodajalci/hr-nasveti/4-koraki-za-zaposlitev-delavca/

Zaposlitev Spar, delovno mesto v uspešnem poslovnem okolju

Zaposlitev v Sparu je delovno mesto v uspešnem poslovnem okolju .

Uspešno poslovno okolje Spar nudi že več desetletji. Spar Slovenija je razmeroma mlado podjetje, če ga primerjamo z drugimi prodajalnami. Slednje imajo tudi preko osem desetletji izkušenj, mlada delovna okolja pa ponujajo za zaposlitev v Sparu druge prednosti. Iskati zaposlitev je zahtevno, saj imamo vsi cilj zaposliti se v dobrem in uspešnem delovnem okolju. Vendar velikokrat o določenih delovnih okoljih ne vemo veliko. Za zaposlitev v Sparu imamo veliko koristnih informacij že na spletni strani trgovskega podjetja. Črpati informacije o podjetju je za vsakega kandidata koristno, saj se pred prijavo seznani z okoljem v katerega namerava vstopiti. Za zaposlitev v Sparu imamo tako veliko možnosti že pred samo kandidaturo ali celo pred objavljenim prostim delovnim mestom. V izbranih intervalih lahko pregledujemo vsebino ter poleg spletne oblike seznama prostih delovnih mest raziskujemo tudi druge koristne informacije. Prosta delovna mesta najdemo preko zavihka zaposlitev. Ob kliku na zavihek zaposlitev se nam nudi več možnosti. Prosta delovna mesta so objavljena na dveh mestih, kar omogoča dva načina dostopa do iste vsebine. V rubriki prosta delovna mesta imamo navedeno vse, kar zahteva prijava za zaposlitev v Sparu. Najbolj enostavna oblika je spletna prijava na delovno mesto, saj lahko istočasno oddamo prijavo. Pred tem moramo imeti izdelane priloge, ki jih zahteva prijava. Prijava mora kljub enostavnosti in rutiniranosti izpolnitve prijave za zaposlitev v Sparu upoštevati pomen prvega vtisa. Polja za vnos informacij zahtevajo tako enostavne, kot bolj kompleksne informacije. Enostavna polja za vnos imena, naslova in druge osnovne informacije. Bolj kompleksne informacije vnašamo v večja polja. Pravilnost zapisa bomo najlažje razumeli, če se bomo postavili v vlogo osebe, ki bo podatke prebirala. Zagotovo si bo želela na enostaven način pridobiti bistvene informacije.
V teh poljih mora prijava za zaposlitev v Sparu kratko in jedrnato predstaviti kandidata kot primernega zahtevam trgovske verige.

zaposlitev

Zavod za zaposlovanje, lajša iskanje zaposlitve

Zavod za zaposlovanje lajša iskanje zaposlitve na trgu dela.

Ustanova, kot je zavod za zaposlovanje nam lajša iskanje zaposlitve ali spremembo obstoječe zaposlitve. V konkurenčnih razmerah je zaposlovanje vedno zahtevno, vse skupaj pa otežijo razne spremembe na trgu dela. Zato je dobro imeti aktualne in kakovostne informacije vedno na dosegu rok. Sporočajo nam prosta delovna mesta, možnost prekvalifikacije, možnosti dodatnega izobraževanja ter druge koristne informacije s področja zaposlovanja. Aktualne informacije nam zavod za zaposlovanje prinaša na račun vpetosti v trg dela ter vlogo osrednje ustanove na njem. Kdor želi iskanje zaposlitve olajšat se mora zavedati aktualnih trendov in značilnosti trga dela. Svojo izkušnjo lahko izboljša predvsem z nadgradijo pomoči, ki jo nudi osrednja ustanova na trgu dela. Predvsem se mora trgu prilagajati, saj povpraševanje in ponudba nista stalnica, ampak zelo dinamična. Na spremembe vpliva čas, področje, okolica, panoga ter drugi dejavniki. V določnem časovnem obdobju nudi zavod za zaposlovanje več točno določenih zaposlitev kot v drugem. Kar pomen, da je v enem obdobju lažje najti zaposlitev, v drugem pa težje. Če govorimo o točno določeni zaposlitvi in izključujemo možnost drugih alternativnih zaposlitev. Ko ima zavod za zaposlovanje manjšo ponudbo prostih delovnih mest, se mora kandidat tej situaciji primerno prilagoditi. S prilagoditvijo novo nastalim oziroma aktualnim razmeram, si poveča možnosti pridobitve zaposlitve. Področja, kjer je lahko aktiven in uspešen so raznolika. Okolica v kateri živi oziroma v kateri išče novo zaposlitev nudi določen okvir možnosti na različnih področjih. Za iskalca to pomen, da lahko z prilagajanjem razširi svoje možnosti znotraj tega okvira. Druga možnost pa je, da poišče svojo priložnost v drugih okoljih, torej izven svojega kraja bivanja. V obeh primerih velja izkoristiti vse koristne informacije, ki jih nudi zavod za zaposlovanje.

Zavod za zaposlovanje je ustanova, ki lahko pripomore k učinkovitemu iskanju zaposlitve ali iskanju ustreznega kadra na trgu dela.

Zakon o delovnih razmerjih in pogodba o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih olajša zaposlitev delavca .

To je mogoče zaradi ciljev, ki jih ima zakon o delovnih razmerjih. Cilji so predvsem trije in sicer preprečevanje brezposelnosti , vključevanje delavcev v proces dela ter zagotavljanje pravice do svobode dela, dostojanstva ter varovanje interesov. Delavcu zakon o delovnih razmerjih določa razmerja z delodajalcem. Profesionalna razmerja med delavcem in delodajalcem so skozi čas nenehno pod vplivom dejavnikov, ki narekujejo spremembe. Vprašanje urejanja profesionalnih razmerji, ki jih danes določa zakon o delovnih razmerjih je postalo aktualno predvsem v času spremenjenega načina dela. Industrijska revolucija je prinesla mnogo novosti, za delavce so se predvsem spremenili pogoji dela. Delodajalec je imel jasno svoje interese, ti pa so bili velikokrat v nasprotju ne le z zakoni, ampak tudi moralo in etiko. Postopoma je prišlo do sprememb, aktualni zakon o delovnih razmerjih jih uveljavlja na času primeren način. V primerjavi s starejšimi obdobji je pomembno predvsem spoznanje, da mora biti delavec svoboden, imeti mora zagotovljene interese. Več delavcev oziroma družba, mora imeti delo v čim večjem številu, brezposelnost je potrebno preprečevati. Kar zakon o delovnih razmerjih pojasnjuje že v svojem prvem členu. Brezposelnost je pomembno merilo uspešnosti in razvitosti družbe. Bolj uspešne in bolj razvite družbe imajo manjšo brezposelnost. Družbe, ki se razvijajo in željo biti uspešne pa morajo na drugi stran predvsem zmanjševati brezposelnost. To pomeni, da se vsi udeleženi trudijo, da je med delovno sposobnim državljani, čim manj takih, ki nimajo dela. Razvite družbe se zavedajo večplastnosti pomena čim manjše brezposelnosti. Ekonomski vidik je v povečani produkcij, posledično je več možnosti za potrošnjo, nov proizvodni ciklus, preko raznih davkov in prispevkov ima tudi družba več koristi. Vse skupaj se prenese v pozitivno kroženje mnogih učinkov in koristi za vse udeležence.

Zakon o delovnih razmerjih koristi ne le delodajalcem in delavcem, ampak vsem članom določene družbe.

Prva služba, zaželeno zadovoljstvo na delovnem mestu

Prva služba pomeni z drugo besedo poklicna kariera na začetku.

V osnovi zadovoljstvo na delovnem mestu pomeni situacijo, za katero velja, da se zaposleni rad sooča z izzivi, dela z veseljem, ni mu težko sprejeti razne dodatne obremenitve. Vsak si želi, da bi bila njegova prva služba takšna. Veliko vlogo pri tem ne igra le izobrazba, plača in druge lastnosti, ampak tudi dobri delovni pogoji v okolju, ki zaposlenega spoštuje in pozitivno motivira. Danes prihaja vse bolj do izraza pomen, ki ga ima kakovostna zaposlitev , toliko bolj, če je hkrati prva služba . Mnogi v ta namen tudi žrtvujejo nekatere svoje potenciale in možnosti samo zato, da bi delali v okolju, kjer so prisotni dobri delovni pogoji. Odločijo se za nižji rang zaposlitve glede na njihovo izobrazbo in izkušnje, sprijaznijo se z nižjo plačo in nagradami, dobijo pa zaposlitev, ki jih manj obremenjuje ter imajo posledično bolj kakovostno tako zaposlitev, kot tudi zasebno življenje. V nekaterih primerih prva služba tudi nima drugih možnosti, vsekakor pa vsaj minimalno izbire ima. Mnogim se zdi takšno početje čudaško, češ čemu se je oseba izobraževala in pridobivala izkušnje. Pogledati je potrebno slabo plat oseb, ki počnejo nasprotno. Izvedli so načrtovanje kariere, njihova prva služba je oziroma je bila z eno besedo sanjska, usmerjeni so v doseganje kariernih ciljev, za dosego so pripravljeni storiti praktično vse. Posledice najprej niso občutne, vendar se na daljši rok začne pojavljati stres, izgorelost, težave v zasebnem življenju in druge negativne posledice. Takšne posledice na žalost pozna tudi prva služba , posebno v slabih delovnih okoljih. Osebo, ki zadnja pride v delovni krog, velikokrat zaničljivo gledajo, pogosta so polena pod noge, do nje se enostavno povedano vedejo neprofesionalno in nečloveško.

Ena od pozitivnih lastnosti, ki jih ima takšna prva služba je, da s tem oseba pridobiva izkušnje in si utrjuje karakter.

https://www.mojazaposlitev.si/

delo in prva služba

Delovna mesta kandidat in okolje

Delovna mesta zahtevajo, da je iskanje zaposlitve brezposelne osebe primerno vsem aktualnim okoliščinam.

Delovna mesta človeku prinašajo številne koristi, omogočajo mu kakovost ter izpolnjujejo zahteve, s katerimi lahko zagotavlja življenjske pogoje. Najti delo je vedno izziv, večji ali manjši izziv odvisno od osebe, okolja in drugih dejavnikov. Vsaka oseba, ki išče zaposlitev ima določena znanja in veščine, te so v primerjavi z drugimi osebami različna, za točno določena delovna mesta pa bolj ali manj primerna. Znanja in veščine so predvsem izobrazba ter razna izobraževanja, delovne, umske in druge veščine, ki jih je pridobil ter druge sposobnosti. Okolje v katerem biva ima prav tako zelo različne značilnosti. Večja okolja oziroma okolja z večjim številom prebivalcev načeloma nudijo več možnosti za zaposlitev, manjša pa jasno manjše možnosti. Obstajajo pa tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo. Manjše okolje je lahko povezano s točno določeno panogo ali ima točno določena delovna mesta, katera imajo v tem okolju boljše možnosti in pogoje kot v večjih okoljih ali drugih okoljih na splošno. Zato imajo določeni poklici ali poklicne aktivnosti v teh okoljih večje možnosti. Iskanje je v tem primeru bolj uspešno za omenjene specifične poklice ali specifične poklicne aktivnosti, kot v večjem okolju. V primerih, ko so na trgu dela manjše možnosti zaposlovanja , lahko pridejo takšne informacije za delovna mesta prav, so koristna. S tem lahko izboljšamo rezultate iskanja predvsem preko povečanja kriterijev. Potrebno se je zavedati vseh možnosti, ki so nam v danem trenutku dane. Trenutek iskanja je lahko bolj ali manj odličen za točno določena delovna mesta. Tako lahko v določenem okolju nastane potreba po večjemu številu zaposlenih, ker so odprli novo tovarno, proizvodne prostore, trgovski center ali kaj podobnega. Obratno pa pol leta prej ali kasneje takšne ponudbe ni.

Delovna mesta so priložnosti za vse, ki želijo zavihati rokave ter zgrabiti ponujeno priložnost.

delo in prva služba

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, novo karierno poglavje

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je v zakonu določena tako s strani delodajalca kot delojemalca.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi temelji na razlogih, ki so lahko kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja s strani delavca, ki ima znake kaznivega dejanja, če delavec ne pride na delo najmanj pet dni zaporedoma in o svoji odsotnosti ne obvesti delodajalca, če delavec ne opravi uspešno poizkusnega dela, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ne spoštuje navodil zdravnika in podobno. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko podana tudi s strani delavca. S tem ima možnost, da izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. S tem mu delovno razmerje preneha takoj, lahko se prijavi na Zavod za zaposlovanje ter prejme denarno nadomestilo. Da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravilno podana s strani delavca morajo biti izpolnjeni pogoji. Delodajalca mora predhodno pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah opisno obvestiti inšpektorja za delo. V primeru, da delodajalec na opomin ne reagira, lahko delavec po poteku treh delovnih dni poda odpoved. Dodatno je zahtevan pogoj, da delavec odpoved poda najkasneje v tridesetih dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je lahko podana zaradi ne izplačevanja plače, zamujanjem izplačil, neplačevanjem prispevkov za socialno varnost, diskriminacije na delovnem metu, raznega nadlegovanja na delovnem mest in podobnih razlogov. Delavcu mora biti v primeru, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana s strani delodajalca, omogočen zagovor v razumnem roku. Ta ne sme biti krajši od treh dni. V vabilu mora biti obrazložen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ur, datum in kraj zagovora. Delavcu mora biti vabilo na zagovor izročeno osebno. Na zagovoru lahko delavec povabi predstavnika sindikata, slednji potrebuje pooblastilo delavca.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je osnova za novo karierno poglavje.

http://mojazaposlitev.si/delodajalci/nasveti/kako-odpustiti-delavca-v-skladu-z-zakonom/

europas ali drug življenjepis

Življenjepis je lahko sodoben

Življenjepis je lahko zelo sodoben , če koristi vse ponujene možnosti sodobnega časa ter vnaša ščepec inovativnosti in osebne sposobnosti.

Sodoben je življenjepis v primeru, ko izkorišča vse trenutno prisotne in navzoče danosti informacijske dobe. Današnja informacijska doba je prepletena z množico informacij, med katere sodi tudi življenjepis. Za sodoben življenjepis je značilno, da podaja informacijo na zanimiv in branja vreden način. Delodajalec bo tak življenjepis rad prebral. O kandidatu na katerega se nanaša življenjepis si bo zanimivosti in branju vredno vsebino tudi ustvaril temu primerno mnenje. V sodobnem času lahko izvedbo opravimo na klasičen ali sodoben način. Veliko vrednost ima klasičen način, sodoben pa kot dodatek nikakor ne škodi. Še posebej takrat, ko spremlja klasičen način opisa kandidata. Ker imamo lahko sodoben zapis danes na številnih napravah, to pomeni, da ga lahko kjerkoli in kadarkoli uporabimo. Seveda je zato potrebna temu primerna tehnologija. Slednja je v sodobnih okoljih, med katere spada tudi okolje delovnega mesta za katerega kandidiramo, prisotna in za kandidata pričakovana. S sposobnostjo podajanja na sodoben način si lahko ustvarimo tudi dodatno prednost v primerjavi z ostalimi kandidati. Znanje uporabljanja sodobnih komunikacijskih načinov, naprav in sredstev je danes v mnogih primerih že osnovno znanje. Ki pa v mnogih primerih ne spada pod sposobnosti vseh ljudi. Zato imajo osebe, ki to znajo prednost ne le med kandidati. Prednost predstavljajo tudi v odnosu do drugih ljudi okolju, kamor sodi delovno mesto. Delodajalec, ki strmi k napredku in razvoju je za takšne sodobne načine komuniciranja zainteresiran. Ve, da bo s kandidatom, ki je vešč sodobnih načinov komunikacije veliko pridobil. Pridobitve se nanašajo na same sposobnost ter nenazadnje rezultate. Slednji so v današnjem konkurenčnem okolju zelo pomembni in iskani. Predstavljajo zmogljivost in konkurenčno prednost podjetja.

Življenjepis osebi, na katero je naslovljen, nudi koristno informacijo o osebi, katera je v njem opisana.

http://www.mojazaposlitev.si/kariera/zivljenjepis-cv/oblike-zivljenjepisov-s-primeri/katera-oblika-cv-ja-bo-prava-zame/

odvetniška pisana

Zavod za zaposlovanje, informacijska točka

Zavod za zaposlovanje je informacijska točka .

Informacijska točka je zavod za zaposlovanje, ker nudi zaposlitvene informacije . Danes zavod za zaposlovanje predstavlja osrednjo organizacijo na trgu dela. Trg dela zavod za zaposlovanje spremlja ter ga na svoj način tudi preoblikuje. Sodobnim časom primerno je zavod za zaposlovanje sprejel izziv časa. Poleg klasičnega načina obiska, zavod za zaposlovanje lahko obiščemo tudi preko sodobnih komunikacijskih sredstev. Na ta način lahko zaposlitev iščemo praktično vsepovsod in kadarkoli. Tako je zaposlitev bistveno bolj dostopna. Osebi, ki išče nove izzive ali osebi, katera je brezposelna je tako zaposlitev bistveno bolj enostavno moč pridobiti. Zavedati se mora le, da je ponujena zaposlitev zgolj informacija. Da bo informacija dejansko postala zaposlitev mora oseba pred tem opraviti še številne aktivnosti. V prvi vrsti mora delodajalca seznaniti s svojim namenom. To stori na ustaljene načine. Običajno te načine predstavlja prošnja za delo, življenjepis, spremno pismo ter drugi dokumenti. Oseba na katero se prošnja za delo, življenjepis, spremno pismo nanaša s tem izraža svojo željo po pridobitvi zaposlitve. Delodajalcu prošnja za delo, življenjepis, spremno pismo na eni strani prinaša novico o potencialnem kandidatu. Hkrati pa prošnja za delo, življenjepis, spremno pismo delodajalcu potencialnega kandidata predstavi. Dobrodošlo je zavedanje, da prošnja za delo, življenjepis, spremno pismo danes ima številne možnosti. Ker je splet uporaben na številnih področjih, je možno okvire za seznanitev delodajalca, pridobiti na njem. Pri tem obstaja nevarnost, da se bodo naše listine izgubile v povprečju. Številni drugi kandidati bodo tako kot mi na spletu pridobili vse potrebno, ter temu primerno oblikovali pisno izraženo željo. Možnosti za spremembe so seveda izjemne, seveda pa je zato potrebno nekaj volje, znanja, sposobnosti in drugo. Na ta način lahko pridobimo konkurenčno prednost na samem začetku.

Zavod za zaposlovanje nudi možnosti zaposlitve, kot tudi priložnosti za osebno rast in napredek na profesionalnem področju.

http://mojazaposlitev.si/

odvetniška pisana

Prenehanje delovnega razmerja, nova priložnost

Prenehanje delovnega razmerja je lahko nova priložnost .

Nova priložnost je prenehanje delovnega razmerja zaradi slabih pogojev dela na dosedanjem delovnem mestu. Prenehanje delovnega razmerja je trenutek, ko se odpovemo staremu delovnemu mestu in nastopimo boljše delovno mesto ali pa ga začnemo iskati. Čas za iskanje je različno dolg, odvisen od več dejavnikov. Novo delovno mesto se lahko išče prek različnim medijev in virov. Najbolje je novo delovno mesto iskati dovolj časa predno nastopi prenehanje delovnega razmerja. Novo delovno mesto lahko poiščemo pri konkurenčnem podjetju oziroma delodajalcu. Ker smo zaposleni na konkurenčnem delovnem mestu oziroma v konkurenčni dejavnosti, bomo znali dobro oceniti pogoje za delo, kakovost delovnega mesta, možnosti za napredovanje in izobraževanje ter druge prednosti. Predno nastopi prenehanje delovnega razmerja se velja pozanimati tudi o zakonodaji, ki predpisuje to področje. Prenehanje delovnega razmerja je ugodnejše, ko se zanj odloči zaposleni. Pred odločitvijo si lahko zagotovi dovolj časa, da si najde drugo, predvsem pa boljše delovno mesto. Prenehanje delovnega razmerja s strani delodajalca je za zaposlenega manj ugodno, saj predvsem nima na voljo potrebnega časa, ki je sicer na voljo, ko se za takšno odločitev odloči sam. Ob prenehanju delovnega razmerja s strani delodajalca morajo biti podani resni in utemeljeni razlogi. Predvsem gre za prenehanje zaposlitve za določen čas, sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi in prej omenjena odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pripadajoče pravice so različne glede na razloge za odpoved. Vsako nejasnost je potrebno razjasniti, v primeru dvomov je dobro poiskati pravno pomoč. Pravna pomoč je dobrodošla zaradi spreminjajočih se zakonov, nepoznavanja postopkov, pravic in podobnega. Strošek pravne pomoči je v veliko primerih malenkosten glede na kasneje pridobljene in uveljavljene pravice.

Prenehanje delovnega razmerja mora odpuščeni jemati kot možnost za nov začetek, predvsem pa mora optimistično gledati v prihodnost, vsekakor pa mora pred tem izkoristiti vse pripadajoče zakonske možnosti in pravice.