Vzajemni skladi so izziv varčevanja in potrošnje.
Varčevanje in potrošnja sta si v marsičem nasprotna pojma, dobro ju lahko povezujejo vzajemni skladi na finančnih trgih. Osebna potrošnja je poraba osebnih sredstev z namenom pridobivanja raznih dobrin oziroma koristi. Odvisna je od prejemkov in potrošnih navad. Potrošnjo oblikuje vsaka oseba samostojno, v splošnem lahko rečemo, da nekatere osebe trošijo več kot druge osebe. Past potrošnje je predvsem v sodobnem načinu trgovanja, ki prikazuje ponujeno večje, kot dejansko je. Potrošnik misli, da bo dobil več koristi, kot jih dejansko je oziroma jih dejansko potrebuje. Dobra pomoč pri premagovanju potrošniških skušnjav so vzajemni skladi. Svojo potrošnjo in prihodke beležimo, v nekaj mesecih bomo dobili vzorec svojih navad. Iz tega lahko naredimo dobro analizo, ter ugotovimo, da lahko ob enakih prihodkih potrošimo manj za pridobitev enakih učinkov. K tem nas bodo motivirali vzajemni skladi. In sicer tako, da določeno vsoto namenimo za njihov nakup. Pri tem se ne smemo obremenjevati z majhno vsoto. Pomembno je, da zmanjšamo nepotrebno potrošnjo ter jo koristno investiramo. Obstaja tudi možnost varčevanja, najbolj varčni brez težav varčujejo na računu ali v nogavici. Sredstva imajo prosta, vendar jih ne namenijo brezglavemu potrošništvu. Kogar pa znajo prosta sredstva premamiti, je bolje, da so njegova odločitev vzajemni skladi. Potrošnja ima danes tudi mnoge alternative, pri katerih je predvsem treba ločiti tiste, ki so lahko koristne potrošniku in tiste, katere so manj koristne potrošniku. Govorimo seveda o primerih, ko je potrošnja neodložljiva oziroma nujna. Razne plačilne ugodnosti so med mnogimi razumljene, kot pomoč tistemu, ki v času nakupa nima dovolj denarja za poravnanje celotne kupnine. Zavedati pa se velja možnosti take izbire takrat, ko je denarja dovolj ali celo bistveno več. Oseba takrat izbere plačilne ugodnosti, ker jo zanimajo vzajemni skladi ali druge investicije.
Vzajemni skladi nam omogočajo, da izboljšamo svoje potrošniške navade.