Radenci ležijo na desnem bregu Mure

Radenci so počitniški in zdraviliški kraj na severovzhodu Slovenije.

Naselje Radenci je zraslo na radenski terasi po severnim obrobjem Slovenskih goric ob prometnici, ki povezuje Gornjo Radgono in Mursko Soboto. Radenci so mnogim bolj znani kot počitniški in zdraviliški kraj z eno najbogatejših najkakovostnejših slatinskih območji v Sloveniji. Mineralna voda Radenska je druga značilnost, znana v Sloveniji ter širom po svetu. Trenutno je ob Muri na slovenski in avstrijski strani dvaindvajset delujočih mineralnih vrelcev, skupno pa so na celotnem območju zajeli petinštirideset mineralnih vrelcev. Najbogatejši izvir zajete slatine na avstrijski strani je v Žetincih, najbogatejši izviri na slovenski strani pa so v Radencih, Petanjcih in Boračevi. V zgodovinskih virih so Radenci prvič omenjeni leta tisoč štiristo šestintrideset, začetki zdraviliške dejavnosti pa segajo v osemdeseta leta devetnajstega stoletja. Pred tem je v tridesetih letih devetnajstega stoletja Karl Henn odkril izvire ter ob koncu šestdesetih let devetnajstega stoletja postavil prvo polnilnico. Radenci so izjemen razmah turistične in zdraviliške dejavnosti doživeli po letu tisoč osemsto devetdeset, ko je bila zgrajena železniška povezava med Gornjo Radgono in Ljutomerom. Zdraviliška dejavnost ter pridobivanje mineralne vode se je v dvajsetem stoletju krepila. V šestdesetih in sedemdesetih letih z izgradnjo novih polnilnic ter rekreacijskih, hotelskih in zdraviliških objektov. Danes izkoriščajo devet izvirov slatine, s povprečno temperaturo med dvanajst in šestnajst stopinj Celzija. Izviri so osnova za zdravilišče in zdraviliški turizem v Termah Radenci. Naselje Radenci ima preko dva tisoč sto prebivalcev, občina z istim imenom pa šteje preko pet tisoč sto prebivalcev. V občino sodijo poleg središča Radenci še naselja Boračeva, Hrastje-Mota, Hrašenski Vrh, Janžev Vrh, Kapelski Vrh, Kobilščak, Kocjan, Melanjski Vrh, Murski Vrh, Murščak, Okoslavci, Paričjak, Radenski Vrh, Rački Vrh, Rihtarovci, Spodnji Kocjan, Šratovci, Turjanci, Turjanski Vrh, Zgornji Kocjan, Žrnova. Znamenitost občinskega središča sta cerkev svetega Cirila in Metoda ter kapelica svete Ane.

Radenci so naselje in občina med Mursko Soboto in Gornjo Radgono.

Cirkulane, območje pestre zgodovine

Cirkulane so območje pestre zgodovine, o tem pričajo številni kulturni spomeniki .

Na območju občine Cirkulane stojijo številne neme priče zgodovine. Grad Borl je srednjeveški grad zgrajen na bregu Drave. Zgodovinski viri ga večkrat omenjajo, v dvanajstem, petnajstem ter sedemnajste stoletju. Cirkulane so svojo prvo cerkev svete Katarine dobile leta tisoč štiristo petinsedemdeset. To je bila hkrati tudi prva cerkev, ki jo je vinorodno območje Haloze premoglo. Haloze so območje, ki se delijo na spodnje ali vinorodno območje, ter Zgornje ali Gozdne Haloze. Današnja župnijska cerkev svete Barbare nima natančnega datuma nastanka. Strokovnjaki sklepajo, da naj bi nastala v zgodnjem petnajstem stoletju. V šestdesetih in sedemdesetih letih sedemnajstega stoletja je bila zgrajena podružnična cerkev svete Elizabete v Pohorju. Leta tisoč šesto štiriinsedemdeset je grof Friderick Sauer postavil Grajsko kapelo v gradu Borl. Pred koncem sedemnajstega stoletja e bila zgrajena velika romarska cerkev sveta Ana v Velikem Vrhu. Sredi osemnajstega stoletja so Cirkulane oziroma takratna sveta Barbara v Halozah veljale za območje, ki je med prvim na slovenskem ozemlju pridobilo šolo. Pouk se je začel leta tisoč sedemsto štiri in štirideset v mežnariji ali župnišču. V osemdesetih letih osemnajstega stoletja je bila ustanovljena dvorazredna ljudska šola. Leta tisoč osemsto deset pa je bilo zgrajeno prvo šolsko poslopje. Nahaja se v središču naselja Cirkulane, ob župnijski cerkvi svete Barbare. Leta tisoč osemsto dvainsedemdeset so Cirkulane pridobile poštni urad, pred prvo svetovno vojno pa je bila zgrajena prometnica, ki je Cirkulane povezovala z Leskovcem. V obdobju med obema vojnama je območje veljalo za najmočnejše prosvetno in gospodarsko središče Haloz. Med novejšimi pridobitvami občine Cirkulane sodijo zdravstveni dom, ki je bil zgrajen leta tisoč devetsto petinšestdeset. Proti koncu sedemdesetih let se je obnovilo številne ceste, položen pa je bil tudi primarni vod za vodooskrbno do Borla in Cirkulan.

Cirkulane so območje izrednih naravnih lepot, bogastva kulturnih spomenikov ter živahne zgodovine.

Ivančna Gorica v Dolenjskem Podolju

Ivančna Gorica se nahaja na področju, ki se imenuje Dolenjsko podolje .

Naselje Ivančna Gorica leži vzhodno od sotočja vodotokov Stiški potok ter Višnjica. Ime Ivančna Gorica naj bi po pripovedovanjih nastalo, ko je plemkinja Virida pogozden griča na poti v stiški samostan poimenovala po svoji prijateljici. Naselje je tako bilo poimenovano Pod Ivankino gorico, kasneje se je spremenilo v pod Ivančno, danes se naselje imenuje Ivančna Gorica. Naselje se nahaja na nadmorski višini tristo šestindvajset metrov, Gorica je s smrekovim gozdom porasla vzpetina sredi kotline. Najprej je bila Ivančna Gorica majhen zaselek Stične in Mleščevega, po drugi svetovni vojni pa se začne njen intenziven lesne in kovinske industrije, postavi se zdravstveni dom, naselju pa so takrat podelili nekaj upravnih funkcij. Urbanizacija na tem območju je imela velik potencial predvsem zaradi železniške in cestne povezave. Ivančna Gorica leži severno od železniške povezave Ljubljane z Dolenjsko prestolnico ter v bližini prometnice vzhodnega kraka slovenske avtoceste A2. Ta povezuje prestolnico mimo Novega mesta z mejnim prehodom Obrežje. Zgodovinsko bolj znan kraj v bližini naselja Ivančna Gorica je Stična, predvsem zaradi Cistercijanskega samostana Stična. Je najstarejši samostan na slovenskem ozemlju ter edini še delujoč cistercijanski samostan. Samostan obstaja od leta tisoč sto dvaintrideset. Po ustanovitvi je kmalu postal pomembno versko, gospodarsko in kulturno središče Kranjske. V samostanu se nahaja bogata samostanska knjižnica, do jožefinskih reform je varovala iluminirane rokopise v latinščini. V dvanajstem in trinajstem stoletju so nastali v stiškem skriptoriju, zelo pomemben pa je tudi Stiški rokopis iz leta tisoč štiristo osemindvajset. Stiški samostan je skozi čas spreminjal podobo, danes na njem lahko opazimo spremembe v času romantike, gotike in baroka. Samostan je bil v času reform Jožefa II razpuščen, ponovno so ga obudili šele več kot stoletje kasneje.

Ivančna Gorica je dolenjsko naselje ob prometnici, ki povezuje slovensko in hrvaško prestolnico.

Več

Radlje ob Dravi, naselje in občina

Radlje ob Dravi je naselje in občina, katero zaznamuje reka Drava .

Občino Radlje ob Dravi sestavljajo naselja Brezni Vrh, Dobrava, Radelca, Radlje ob Dravi, Remšnik, Spodnja Orlica, Spodnja Vižinga, Sveti Anton na Pohorju, Sveti Trije Kralji, Šent Janž pri Radljah, Vas, Vuhred, Zgornja Vižinga, Zgornji Kozji Vrh. Štirinajst naselji s skupaj preko šest tisoč prebivalcev se nahaja Zgornji Dravski dolini. Površina občine Radlje ob Dravi meri štiri in devetdeset kvadratnih kilometrov ter obsega območje med Pohorjem, reko Dravo in Kozjakom. Reka Drava je že od nekdaj narekovala življenje na tem območju. S svojim živahnim in večkrat nepredvidljivim tokom je hkrati prinašala in odnašala. Tako na tem območju težko najdemo ostanke zgodovine. Najstarejši ostanki zgodovine sodijo v čas Rimljanov, območje je takrat sodilo na zemljevid prometno pomembnih lokacij. Najstarejše omembe kraja Radlje ob Dravi segajo v leto tisoč sto enainšestdeset kot Villa Radela, stoletje kasneje pa kot trg. Trško podobo ohranja še danes, pečat pa mu dajejo neštete kulturne in zgodovinske znamenitosti . Zanimive so za obiskovalce, ki lahko izbirajo med zelo raznoliko ponudbo. Aktivnejši obiskovalci bodo obiskali sprehajalne, pohodne ali kolesarske poti ter se preizkusili na športni infrastrukturi. Aktivnosti popestri izjemno naravno okolje Pohorja, Kozjaka in Dravske doline. Izbrati je možno različne zahtevnosti, športe ter drugače prilagoditi aktivnosti svojim osebnim zahtevam. Med športno infrastrukturo sodijo igrišča za nogomet, igrišča za odbojko na mivki, tenis igrišča, kegljišča, Športna hiša Radlje in športni stadion dopolnjujeta ponudbo vsem aktivnim obiskovalcem občine Radlje ob Dravi. Ljubitelji kulturnih znamenitosti si lahko ogledajo Marijino znamenje, Mestno hišo, Kalvarijo, razvaline Starega gradu in druge kulturne znamenitosti. Kulturno dogajanje popestrijo številne prireditve in dogodki. Za kulturni utrip mesta in občine Radlje ob Dravi skrbijo številna društva, organizacije, institucije ter številni posamezniki. Največ dogodkov se zvrsti v poletnih mesecih leta.

Radlje ob Dravi je občina, ki se nahaja na severu Slovenije ob meji z Avstrijo.

Borovnica, naravne in kulturne znamenitosti

Borovnica ima številne naravne in kulturne znamenitosti .

Vsem z nekaj predznanja zgodovine ima Borovnica pomeni predvsem kraj tesno povezan z eno največjih gradbenih mojstrovin svojega časa. Borovniški viadukt je bil eden najpomembnejših in najbolj zahtevnih objektov na južni železniški progi nekdanje monarhije. Zgrajen je bil z namenom povezovanja Dunaja s Trstom preko Ljubljane. Ime Borovnica je s tem ponesel daleč preko meja domovine. Mojstrovina se je zgledovala po podobnem objektu na jugu nekdanje avstro ogrske prestolnice. Načrtovalec je bil isti, gre za gradbenega inženirja Carl von Ghega. Viadukt v bližini kraja Borovnica je tako postal ogledovanja vredno gradbeno čudo, zato je postal predmet zanimanja že za časa gradnje. V času gradnje ter še desetletja po njej je bil to največji zidan most v Evropi. Borovnica je v današnjem času prijetno naselje, ki leži v odmaknjenem delu jugozahodnega dela ljubljanskega barja. Odmaknjena je zaradi bistveno manjše prometne vloge, ko jo ima sosednja Vrhnika. Zato je življenje tu lepše in bolj kakovostno. Med naselje Borovnica in sosednjo Vrhniko se je pred skoraj pol stoletja umestila sodobna prometnica, ki je nekdanjim prometnim povezavam med osrednjo Slovenijo in obmorskimi kraji, vzelo svoj blišč in sloves. Kot rečeno je bila Borovnica že v tistih časih odmaknjena, na njenem ozemlju so potekali bolj blagi prometni tokovi. Za turiste je najbolj zanimiva povezava z Rakitno, za vse, ki želijo bolj odmaknjenih doživetji prestolnice, pa je kot nalašč povezava po obrobju barja, za ljubitelje izzivov pa je kot nalašč soteska Pekel. Oblikoval jo je potok Otavščica. Na poti iz Rakitne do ljubljanskega barja je potok izdolbel čudovito sotesko. Premagovanje poti si je popestril s slapovi, pokrajino pa obogatil s tolmuni.

Čeprav ime Pekel spominja na vročino, je soteska pravi vir naravne svežine, ki pride najbolj prav v poletnih mesecih tako prebivalcem naselja Borovnica ter drugim obiskovalcem.

http://www.mojaobcina.si/borovnica/