Arhiv Značk: možganska kap

Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju

Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju. Delovanje osrednjega živčevja je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo moteno za več kot štiriindvajset ur. Možganska kap prizadene od pet do devet odstotkov ljudi na tisoč prebivalcev.

možganska kap

V Sloveniji zaradi možganski bolezni umre preko dva tisoč ljudi

Možganske bolezni se na letni ravni pojavljajo pri okrog štiri tisoč štiristo ljudeh, slaba polovica jih umre. V desetih odstotkih primerov je možganska kap vzrok smrti. Manjša možganska kap je prisotna, ko simptomi minejo v nekaj dneh in tednih. Znotraj možganska krvavitev je vzrok možganske kapi pri okrog petini bolnikov. V tem primeru gre za krvavitev v določenem delu možganov. Najpogostejši vzrok je dolgotrajna, slabo urejena arterijska hipertenzija, katera okvari žilno steno manjših možganskih arterij. V manjšem številu primerov so vzrok žilne nepravilnosti ter motnje v strjevanju krvi. Ishemična možganska kap je prekinitev krvnega obtoka, ki traja tako dolgo, da povzroči trajno možgansko okvaro. Lahko je posledica strdka, ki je nastal v srcu ali na veliki arteriji ter se nato odlepil ter s krvjo potoval do možganov ter posledično zamašil eno od manjših arterij. Možganska kap je lahko tudi posledica bolezenskih sprememb na majhnih ali velikih možganskih arterijah. Manj pogosto nastane zaradi prirojenega ali prirojenega nagnjenja k zvečanemu strjevanju krvi ali ob vnetju arterijske stene. Pri vsakem bolniku z možgansko kapjo se opravi slikanje možganov z računalniško tomografijo glave ali včasih z magnetno resonance glave. Znotraj možganska krvavitev se kaže kot kri, razlita v tkivo, Ishemična možganska kap pa se kaže kot možganski infarkt oziroma odmrtje tkiva zaradi ishemije. Najpogostejši simptomi možganske kapi so dvojni vid, ohromelost, nezmožnost premikanja ene strani telesa, motnje govora, motnje ravnotežja, slabost z bruhanjem, vrtoglavica, nezmožnost razumevanja ali govora ter razni drugi simptomi. Možganska kap potrebuje takojšnjo ali čimprejšnjo zdravniško oskrbo, obravnava bolnika se nadaljuje preko kliničnega nevrološkega pregleda. O zavarovanju v primeru možganske kapi, si lahko več preberete na spletni strani Vzajemne.

Možganska kap, učinkovita prva pomoč

Možganska kap je situacija, pri kateri igra prva pomoč odločilno vlogo.

Ob nastanku možganska kap pusti posledice, simptomi kapi se kažejo v motnjah vida, gibalnih sposobnosti ter na razne druge načine. Vsaka oseba se lahko znajde v vlogi reševalca, zato je pomembno poznavanje pravilne pomoči ter tudi pomena hitrega in učinkovitega reševanja. Danes je možganska kap že dobro prepozna, stroka področje zdravljenja vedno bolj izpopolnjuje. Kot stalnica pa ostaja dejstvo, da je hitro reševanje ključno za uspešnost. Ko možganska kap povzroči zamašitev žile v možganih, je rešitev vedno v ponovni vzpostaviti oskrbe možganov s krvjo, kisikom ter glukozo. Znana je tromboliza, ki ima cilj raztopiti krvi strdek. Ta je vzrok za zamašitev žile ter nastale posledice. Reševalec mora vedeti, da je lahko možganska kap uspešno sanirana največ približno štiri ure po njenem nastanku. Poklicati pomoč oziroma reševalce je pri tem zgolj del uspešnega reševanja, vendar ključen. Ko poslušamo razne informacije, lahko zasledimo novice o hitrem posredovanju reševalcev. Dejansko pa to lahko hitro pomeni eno uro časa od časa, ko je nastopila možganska kap do začetka strokovne obravnave. Sledi še poseg, ki je od primera do primera različen. Vsekakor pa zanj časa ni na pretek, odlašanje preprosto ne pride v poštev. Prizadeti osebi moramo zato čim prej nuditi pomoč ter poklicati reševalce. Preprost test nam omogoča, da se tudi nestrokovna oziroma laična oseba lahko oceni nastalo možgansko kap. Testiramo roke, govor ter obraz prizadete osebe. Pri govoru zahtevamo ponoviti preprost stavek, ki ga zdrava oseba povsem brez težav ponovi. Osebi možganska kap to onemogoča, povzroči težavo zapomniti si stavek ter težave pri ponovitvi. Roke prizadeti ne more držati iztegnjene v višini ramen, ampak mu ena roka omahne takoj. Bolnika prosimo naj se nasmeje, možganska kap se prepozna po povešeni eni strani sicer simetričnih ustnic.

Možganska kap potrebuje hitro in učinkovito obravnavo.