Arhiv Značk: meningitis

bolezen klopa

Klopni meningitis, vnetje možganov

Klopni meningitis težave povzroča potem, ko nastopi vnetje možganov .

Pomembno je predvsem preventivno ravnanje, cepljenje je pokazalo že dobre učinke tako doma kot tudi v tujini, če nismo cepljeni moramo biti predvsem pozorni, da klopni meningitis ne zamenjamo z težavami, ki imajo podobne znake. Problem je, da prvo fazo veliko ljudi ne jemlje resno, saj glavobol, bruhanje, slabost ali drugi znaki lahko pomeni tudi kaj drugega. Vendar ne pomislimo na klopni meningitis, ampak na vse kaj drugega. Tako namesto nanj pri glavobolu pomislimo na številne, včasih že iz preteklosti znane težave, ki jih rešujemo z tabletami proti glavobolu. Bruhanje povezujemo s prebavnimi motnjami, ki so posledica določeni živil, katera nam škodijo ali to mislimo, pomislimo na pretečen rok trajanja živila ali živil ter na splošno na vse kaj drugega kot na klopni meningitis. Ta je v bistvu vnetje možganskih ovojnic, poleg glavobola in bruhanja je eden od razmeroma specifičnih znakov, da osebo moti svetloba . Zato velja biti v primeru takih znakov previden. Z drugo besedo : če imamo prisotne znake kot so glavobol, bruhanje in nas moti svetloba, velja obiskati zdravnika ter omeniti klopni meningitis. Okrevanje je v tem primeru brez posledic, smrtne nevarnosti ni, zdravnika pa je dobro obiskati, da dobimo ustrezno pomoč in nasvet za nadaljnje ravnanje. Z ustreznimi ukrepi se je klopni meningitis, kot druge težave, ki jih z vbodom prinaša okužen klop, zelo izboljšalo splošno stanje oziroma zmanjšalo število obolelih. Statistika se vodi že desetletje, največje število obolelih je bilo preko petsto in sicer pred več kot dvajsetimi leti. Lani je bilo število obolelih nekaj več kot šestdeset. Pri statistiki ni zanemarljiv podatek, da so bili praktično vsi prijavljeni zboleli hospitalizirani.

Statistika nadalje govori, da so klopni meningitis ter druge bolezni, ki jih prenaša okužen klop, nevarnost za vse starostne skupine.

klopi

Klop, ogroža mnoge

Klop ogroža mnoge kot možna virusna okužba .

V naši deželi je klop negativna izkušnja mnogih oseb. Klop je človeški parazit. Spada med pajkovce. Na celem svetu so odkrili več kot osemsto vrst klopov. Med njimi je pomembnih osem klopov, v Sloveniji je najbolj pogost klop iz družine Ixodes ricinus. Preživetje klopov je odvisno od zimskih razmer med prezimovanjem. Prezimovanje se začne oktobra ali novembra. Najbolj ugodno zavetje klop najde med odpadlim listjem ali v zgornji plasti zemlje. temperatura je v tem primeru okrog nič stopinj. Dejaven klop postane spomladi. Takrat se temperatura dvigne, ugodne razmere nastopijo, ko se zunanja temperatura dvigne na pet do sedem stopinj Celzija. Koledarsko je to meseca marca ali aprila. Svoj življenjski prostor si zagotovi na nižji rasti. Najbolj ugodna za klopa je nizka vegetacija, ki se nahaja blizu tal. Klopi se zadržujejo na spodnji strani listov. Prehod na gostitelja, se največkrat zagodi ko padejo na gostitelja ali pa ga gostitelj pobere z dotikom. Pri tem je najbolj ugoden življenjski prostor odvisen od razvoja. V začetni fazi razvoja je najbolj ugoden življenjski prostor v travi tja do trideset centimetrov nad tlemi. Kasneje postane življenjski prostor tudi grmovje, višina pa sega že meter visoko. V odrasli dobi se naselijo v plevelu ali grmičevju. V višino pa življenjski prostor sega do meter in pol nad tlemi. S klopom so pri nas imele težave že mnoge osebe. Težave znajo biti hude in problematične. Zato so v času, ko so klopi najbolj aktivni, moč pogosto slišati opozorila strokovnjakov. Najbolj enostaven ukrep je, da smo za hojo v življenjskem prostoru klopov primerno oblečeni. To pomeni, da smo zaščiteni pred možnim prehodom klopa na nas. Po končanem gibanju v naravi se je dobro tudi pregledati. Kar pomeni, da pregledamo svoje telo.

Klop je v začetni fazi lažje odstranljiv, morebitne težave pa zatremo v kali.