Arhiv Značk: depresija

Ali imam depresijo?

Depresija je resna bolezen, s katero se spopada veliko ljudi. Nekateri se tega dobro zavedajo, drugi pa pri sebi opažajo različne simptome, predvsem pa nezadovoljstvo z življenjem, a niso popolnoma prepričani, da gre prav za depresijo. Morda ste tudi vi eden od teh posameznikov, ki se nenehno sprašuje o tem, kaj je vzrok za težave, ki vas pestijo. Morda ste eden od tistih, ki so vas do tega članka pripeljale ključne besede depresija test, ki ste jih vpisali v spletni iskalnik. Prav iskalni termin depresija test je namreč eden od tistih, ki pokaže, koliko ljudi se sprašuje o tem, ali imajo to bolezen. Pri tem pa se verjetno sprašujejo tudi to, ali obstaja preprost test, ki jim lahko odgovori na to vprašanje. Pa tak test sploh obstaja?

Beri naprej

Depresija ni in ne sme biti stigmatizirana

je osebna težava, ki ne sme biti pretirano skrivana. Ker depresija povzroča življenjske težave številnim osebam, je dobro prepoznana. Vedno znova se spoznanjem dodajajo nove izkušnje ter s tem bogatijo izbor možnosti za rešitev teža.

Depresija ne sme biti stigma

Samopomoč ali pomoč bližnjih oseb je zelo koristna

Osebna komunikacija z zaupanja vredno osebo je zelo dobrodošla pomoč. Ljudje smo bitja, ki težko shajamo brez osebne komunikacije. Zelo koristno je tudi družiti se z ljudmi, ki so pozitivno naravnani, pogosto dobre volje ter gledajo na življenje pozitivno. Ko se s tipičnimi znaki pojavi depresija je poleg tega priporočljiva strokovna pomoč. Osnovni problem zaupanja strokovni pomočjo je pogosto v stigmatiziranosti bolezni in misli, da depresija muči zgolj prizadeto osebo. Danes se depresija pojavlja pri več osebah, kot si na prvi pogled predstavljamo. Malo je na drugi strani oseb, ki jim je depresija zadeva, kateri se na vse mogoče načine ognejo. Če jih muči stres na delovnem mestu, so na delovnem mestu preobremenjeni ali so deležni številnih negativnih vplivov, preprosto zapustijo delovno mesto ter iščejo priložnosti drugje. To je lahko novo delovno mesto v novem delovnem okolju, druga možnost je bolj ali manj samostojno opravljanje profesionalne aktivnosti. Zagotovo najslabše je, če se depresija potlači ter se ji pusti razvoj ter s tem poveča možnost težjih posledic. Primere dobre prakse lahko vidimo vsepovsod, potrebno je zgolj odpreti oči ali drugače razmišljati. Mnogi ljudje se danes, bolj kot kadarkoli prej družijo, so vključene v razne družbene aktivnosti in so na splošno bolj vključeni v družbo in druženje. To so lahko družinska srečanja, srečanja s prijatelji in znanci ter na splošno aktivnosti, ki jih radi in z veseljem počnejo. Pomembno je predvsem zaradi občutka vključenosti in sprejetosti, predvsem v času porajajočih se težav. Ohranjanje zdravja po duševni plati je dobra preventiva, depresija je na ta način ublažena ali v kali zatrta. Več o depresiji si lahko preberete tukaj.

Depresija je sodobna bolezen

Depresija je sodobna bolezen, ki se kaže kot dolgotrajno zanimanje za dejavnosti, v katerih sicer uživamo, dolgotrajna žalost in na razne druge načine. Poleg tega depresija vpliva naše vsakodnevne sposobnosti in zmožnosti. Na aktualnost bolezni kaže več znakov. Duševne težave na delovnem mestu občuti približno eden od petih zaposlenih. Pri tem gre za različne vzroke, pogosto gre za različne oblike nezmožnosti prilagajanja novim razmeram. Bolnik je pri tem lahko žrtev, torej se nesposobnost prilagajanja novim razmeram prenaša preko predpostavljenega. Lahko pa gre za nesposobnost prilagajanja novim razmeram osebe same. Poleg stresa na delovnem mestu, so vzroki lahko slabi materialni pogoji, negativni vplivi iz okolja kot je hrup, osamljenost, problemi v družini in podobno. Pod stresom se počiti približno pet odstotkov odraslih starih med petindvajset in štiriinšestdeset let, preko dvajset odstotkov iste populacije pa stres občuti pogosto.

Depresija je bolezen sodobnega sveta

Depresijo zakrivijo različni vzroki

Tipične z depresijo povezane težave trajajo vsaj dva tedna

Mnoge težave v enaki ali podobni obliki lahko doživljamo tudi sicer. Vendar je razlika v trajanju, ki v primeru depresije traja preko dva tedna. Žalost, izguba zanimanja za dejavnosti in podobne težave so lahko prisotne tudi sicer, vendar ne trajajo dovolj dolgo, da bi iz njih nastala depresija. Pri soočanju z boleznijo je dobro vedeti, da lahko depresija prizadene čisto vsako osebo. Bolnike tudi ne gre označevati s termini, kot so šibkost ali značajsko šibke osebe. Bolje bi bilo bolnike na najbolj primeren način seznaniti z dejstvom, da je depresija ozdravljiva. Obstaja več načinov zdravljenja, dva osnovna sta zdravljenje z zdravili ter zdravljenje s pomočjo pogovornih terapij.

Za zdravljenje se uporabljajo antidepresivi, pri pogovornih terapijah pa gre za različne oblike psihoterapije. Poleg tega se lahko depresija zdravi kombinirano, torej z zdravili ter psihoterapijo. Veliko vlogo pri odpravljanju posledic igrajo tudi okolica, življenjski slog, značaj ter drugi dejavniki. Življenjsko okolje lahko pripomore, da se depresija učinkoviteje pozdravi.

Depresija, pogosta čustvena motnja

Depresija je čustvena motnja človeka.

Depresija vpliva na njegovo mišljenje, razpoloženje, počutje in vedenje. Njen učinek vpliva na slab spanec, pojavlja se izguba teka telesno počutje se poslabša. Poznamo tudi številne druge simptome, pri vsakem človeku so tudi drugače izraženi. Na človeka depresija zelo vpliva, vendar samostojno ne more odpraviti njenih vzrokov. Težava pri razumevanju bolezni je v njeni zaznavi in občutenju. Zdravemu človeku depresija ne pomeni praktično nič, zato zdravi ljudje ne morejo razumeti kompleksnosti in zahtevnosti bolezni. Depresivni ljudje na drugi strani zdravemu človeku praktično nepomembne težave bistveno drugače občutijo ter potrebujejo pomoč. Depresija ni domena zgolj depresivnih ljudi, ampak se z njo vsak enkrat v življenju srečuje petina populacije. Redna težava je depresija pri približno desetini populacije. Možnost obolenja obstaja za praktično vsakega človeka, ne glede na družbeni status, spol, izobrazbo ali starost. Simptomi lahko trajajo različno dolgo: v nekateri primerih govorimo o tednih, v drugih trajajo mesece, trajajo pa lahko tudi leto in več. Depresija ne prizadene zgolj bolnika ampak tudi njegovo okolico. Okolica bolnika so svojci, sorodniki, prijatelji. Njihova pomoč je pri odpravljanju posledic izrednega pomena, predvsem se morajo zavedati dolgotrajnosti postopka. Izboljšave ne pridejo čez noč, ampak se stanje na dolgi rok postopoma izboljšuje. Okolica mora bolnika ne zgolj sprejeti takšnega kot je, ampak mu mora nuditi vso potrebno pomoč pri ponovnem vključevanju v družbo. Umikanje v samoto mora depresivna oseba premagati ter se postopoma vedno bolj vključevati v družbo. Depresivna oseba mora zdravljenju podrediti številne druge aktivnosti v aktualnem času ter tudi načrtovane aktivnosti v prihodnosti. Pred vsemi večjimi odločitvami v življenju je priporočljivo, da depresivna oseba zaprosi za pomoč drugo osebo. Predvsem mu dobro pomoč mu nudijo osebe, ki ga dobro poznajo ter imajo zelo dobro predstavo o njegovem zdravstvenem stanju.

Depresija je bolezen, ki zahteva čim prejšnjo strokovno obravnavo ter pomoč okolice.

Več informacij izvedite v članku Depresija: le zdravila niso dovolj.

nervoza in stres

Depresija, neugodne življenjske okoliščine

Depresija pogosto nastane takrat, ko so neugodne življenjske okoliščine prisotne .

Velja za bolezen, ki prizadene veliko ljudi, z njo se vsaj enkrat v življenju sreča preko dvajset odstotkov žensk ter več kot desetina moških. Znaki, po katerih se prepozna depresija so občutek praznine, pesimizem, obup, tesnoba, žalost, občutki krivde, nemir, razdražljivost, pomanjkanje energije, motnje spanja in hranjenja, koncentracije in spomina, telesne težave in podobno. Simptomi in znaki mnoge opozarjajo, da je depresija njihova izkušnja v blažji ali hujši obliki. Pri iskanju vzrokov bomo hkrati našli dobre rešitve . Med najpogostejše sodijo dednost, značaj, stresni dogodki, telesne bolezni in kemija v možganih. Dednost pomeni prenos vseh značilnosti iz starejše na mlajšo generacijo. Depresija je lahko dedna oziroma ima oseba od starejše generacije ali generacij podedovano nagnjenost k razvoju te motnje. Zavedati pa se moramo, da ne zbolijo čisto vse osebe, katerih starši so imeli te motnje, hkrati pa depresija lahko nastane tudi, če pri predhodnikih ni bila prisotna. Podedujemo pa med drugim tudi značaj, v zelo različnih odtenkih in izrazitosti. Tako za številne osebe trdimo, da ima podoben značaj kot mama ali oče ali kakšen starejši sorodnik. Nizka samozavest ali slaba samopodoba lahko omogoča, da je depresija pogostejša. Stresni dogodki so pogost vzrok, med nje štejemo izguba zaposlitve, težaven odnos z okolico, finančni problem, večje spremembe v življenju in podobno. Telesne bolezni, kot so možganska kap, rak, srčni infarkt ter druge bolezni so velikokrat združene z depresijo. Pri takšnih osebah se depresija kaže kot odsotnost volje po zdravljenju, apatičnost in podobno. Kemija v možganih se kaže predvsem kot sprememba v delovanju možganov. Vsi vzroki kažejo na težave, hkrati pa tudi možne rešitve. Stresnim dogodkom se lahko na enostaven način izognemo tako, da situacijo premislimo in začnemo vse skupaj gledati z pozitivne strani.

Depresija je pogosta, velja pa se zavedati tudi pogostih uspešnih zdravljenj.