Zakon o delovnih razmerjih ureja poslovne odnose

Zakon o delovnih razmerjih ureja poslovne odnose med delodajalcem in delojemalcem.

Prvenstveno ima zakon o delovnih razmerjih namen vključiti delojemalca v proces dela ter mu zagotoviti vse pripadajoče pravice. Hkrati pogodba o zaposlitvi določa tudi obveznosti, ki jih mora opraviti skladno z navodili delodajalca ter zakonom. Delodajalec ima na drugi strani prav tako pravice ter dolžnosti. Od zaposlenega zahteva pričakovano učinkovitost, zaradi katere ga je na delovno mesto zaposlil. Okvirno so zahteve delodajalca podane že pred sklenitvijo zaposlitve. Najprej v zaposlitvenem oglasu, kasneje med razgovorom ter nenazadnje ob vstopu v delovno okolje. Zakon o delovnih razmerjih je pravni okvir, po katere sta delodajalec in zaposleni dolžna sklepati pogodbo o zaposlitvi. Poleg zakona o delovnih razmerjih, mora biti zaposlitev sklenjena tudi v skladu s splošnimi akti delodajalca, v skladu z kolektivnimi pogodbami ter v skladu z določbami drugih zakonov. Pri odločanju
Zakon o delovnih razmerjih velja za zaposlene pri slovenskem delodajalcu ter podjetja registrirana na območju Slovenije v kolikor ni delovno razmerje določeno z drugim zakonom. Delovno razmerje z delodajalcem zaposleni sklene prostovoljno, v zameno za opravljeno delo po navodilih delodajalca in skladno z zakoni prejme plačilo. Na delovnem mestu mora imeti delavec zagotovljeno enakopravno obravnavo, ne glede na vero, narodnost, spol in druge osebne značilnosti. Posredna ali neposredna diskriminacija na delovnem mestu je strogo prepovedana. Na delovnem mestu je prav tako prepovedano nadlegovanje zaposlenih. Nadlegovanje zaposlenih je vsakršna oblika nezaželenega fizičnega ali verbalnega ravnanja. Prav tako je prepovedano vsako ravnanje, ki ima za posledico prizadeto dostojanstvo zaposlene osebe. V korist tako delodajalca kot delojemalca je, da so v delovnem okolju ter pri izvajanju nalog vedno prisotni kar najboljši odnosi. Dobri odnosi niso nekaj, kar zahteva Zakon o delovnih razmerjih. V uspešnih delovnih okoljih se zavedajo, da lahko zgolj dobri odnosi med vsemi udeleženi v proizvodnem ali storitvenem procesu prinesejo dobre poslovne rezultate. Vsaka oseba si želi dober odnos, zato ga pričakuje od prvega kontakta z bodočim poslovnim partnerjem. Niso redki primeri, ko se zaradi slabega odnosa iskalec zaposlitve odloči prekiniti vse nadaljnje korake do pridobitve zaposlitve. Prvi vtis je pri pridobivanju zaposlitve za mnoge enako pomemben, kot v raznih drugi poslovnih in drugih razmerjih. Vendar se morajo kandidati zavedati, da ni prvi vtis nič manj pomemben za potencialnega delodajalca oziroma njegovega predstavnika. Tudi delodajalec si želi zaposliti osebo, ki bo v največji možni meri izpolnila njegova pričakovanja. Več kandidatov prijavljenih na razpis, pomeni večji izziv za kandidata. V ožji izbor se uvrstijo zgolj kandidati, ki izpolnjujejo vsa pričakovanja delodajalca. Iz tega zoženega kroga kandidatov, pa se naknadno izbere en ali ustrezno večje število kandidatov. Sledi podpis pogodbe o zaposlitvi, ki mora imeti kot veleva Zakon o delovnih razmerjih nekatere obvezne sestavine. Pri tekmovanju za pridobitev zaposlitve je verjetno najboljše vodilo za kandidata, da se postavi v kožo delodajalca. Vprašati se mora kaj bi sam od bodočega kandidata pričakoval v koži delodajalca, ter s kakšnim kandidatom bi najraje sklenil pogodbo o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih za pogodbo o zaposlitvi določa obvezne sestavine, ki pa so v bistvu minimalne pravice in dolžnosti. Z njimi delovna razmerja oziroma dobri odnosi še niso zagotovljeni. V vsakem poslovnem razmerju prihaja do razhajanj, vendar jih v dobrih delovnih okoljih razumejo pozitivno. Lep primer je nagrada za opravljeno delo, ki jo je dolžen po skladno s pričakovanji in navodilih izpolnjenem, izplačati delodajalec. Zaposleni si želi čim večjo nagrado, za delodajalca pa to pomeni manjši dobiček. Pri večjem številu zaposlenih se to še potencira, zato je zelo pomembno najti dober kompromis. Zaposleni se mora zavedati, da je njegov največji zaveznik pri doseganju večje nagrade predvsem njegova individualna sposobnost. Bolj kot so njegove sposobnosti izjemne, nadpovprečne ter na splošno boljše, več možnosti ima za večjo nagrado. Načeloma se za izjemne in na splošno nadpovprečne sposobnosti zanima tudi konkurenca, saj predstavljajo dodano vrednost in konkurenčno prednost. Z zaposlitvijo takšnega zaposlenega dodatno konkurenca pridobi številna vedenja in znanja iz konkurenčnega delovnega okolja. Zaposleni se mora hkrati zavedati tudi obratne situacije. Manj kot je uspešen v delovnem okolju, bolj je negotova njegova prihodnost. Uspešna delovna okolja dobre odnose vzdržujejo od prvega poslovnega stika dalje. Na razgovoru pričakujejo od kandidata jasno opredeljene cilje in zahteve ter njegovo pripravljenost na razrešitev morebitnih razhajanj z delodajalcem. Zakon o delovnih razmerjih v veliki meri omogoča določitev pravic in dolžnosti tako delodajalca kot zaposlenega svobodno ter individualno. Seveda pa se mora vsaka zavedati svojih prednosti in slabosti. Večje povpraševanje po določenem delovnem mestu daje prednost delodajalcu, obratno je pri manjšem številu za delodajalca ustreznih kandidatov. Zakon o delovnih razmerjih nalaga, da delodajalec z zaposlenim sklene pogodbo o zaposlitvi ter jo izpolni z zahtevanimi vsebinami. Osnovne zahtevane vsebine so ime zaposlenega ter ime delodajalca, naslov delodajalca in zaposlenega ter začetek delovnega razmerja. naslov V pogodbi o zaposlitvi je naslov njegovo stalno bivališče, delodajalca pa sedež podjetja oziroma druge organizacije, pri katerem bo zaposlen. Zakon o delovnih razmerjih dodatno nalaga, da so v pogodi o zaposlitvi navedeni kraj opravljanja dela, naziv delovnega mesta, dela, ki jih bo moral zaposleni opravljati skladno z navodili in ukazi delodajalca, delovni čas, kakšno nagrado bo prejemal zaposleni ter kako bo moral izvajati zastavljene naloge. Kraj opravljanja dela je mesto, na katerem bo zaposleni za delodajalca opravljal naročene naloge. Te lahko opravlja na točno določenem naslovu ali pa se opravlja na različnih lokacijah. V primeru opravljanja delovnih nalog izven sedeža podjetja, pripadajo zaposlenemu dodatne pravice. Naziv delovnega mesta omogoča, da se natančneje opredelijo pravice in dolžnosti ter lažje izvaja, nadzira ter po potrebi prilagaja delovni oziroma storitven proces.

Zakon o delovnih razmerjih skrbi za urejene odnose v delovnem okolju.

https://www.mojazaposlitev.si/delodajalci/hr-nasveti/4-koraki-za-zaposlitev-delavca/

Zaposlitev Spar, delovno mesto v uspešnem poslovnem okolju

Zaposlitev v Sparu je delovno mesto v uspešnem poslovnem okolju .

Uspešno poslovno okolje Spar nudi že več desetletji. Spar Slovenija je razmeroma mlado podjetje, če ga primerjamo z drugimi prodajalnami. Slednje imajo tudi preko osem desetletji izkušenj, mlada delovna okolja pa ponujajo za zaposlitev v Sparu druge prednosti. Iskati zaposlitev je zahtevno, saj imamo vsi cilj zaposliti se v dobrem in uspešnem delovnem okolju. Vendar velikokrat o določenih delovnih okoljih ne vemo veliko. Za zaposlitev v Sparu imamo veliko koristnih informacij že na spletni strani trgovskega podjetja. Črpati informacije o podjetju je za vsakega kandidata koristno, saj se pred prijavo seznani z okoljem v katerega namerava vstopiti. Za zaposlitev v Sparu imamo tako veliko možnosti že pred samo kandidaturo ali celo pred objavljenim prostim delovnim mestom. V izbranih intervalih lahko pregledujemo vsebino ter poleg spletne oblike seznama prostih delovnih mest raziskujemo tudi druge koristne informacije. Prosta delovna mesta najdemo preko zavihka zaposlitev. Ob kliku na zavihek zaposlitev se nam nudi več možnosti. Prosta delovna mesta so objavljena na dveh mestih, kar omogoča dva načina dostopa do iste vsebine. V rubriki prosta delovna mesta imamo navedeno vse, kar zahteva prijava za zaposlitev v Sparu. Najbolj enostavna oblika je spletna prijava na delovno mesto, saj lahko istočasno oddamo prijavo. Pred tem moramo imeti izdelane priloge, ki jih zahteva prijava. Prijava mora kljub enostavnosti in rutiniranosti izpolnitve prijave za zaposlitev v Sparu upoštevati pomen prvega vtisa. Polja za vnos informacij zahtevajo tako enostavne, kot bolj kompleksne informacije. Enostavna polja za vnos imena, naslova in druge osnovne informacije. Bolj kompleksne informacije vnašamo v večja polja. Pravilnost zapisa bomo najlažje razumeli, če se bomo postavili v vlogo osebe, ki bo podatke prebirala. Zagotovo si bo želela na enostaven način pridobiti bistvene informacije.
V teh poljih mora prijava za zaposlitev v Sparu kratko in jedrnato predstaviti kandidata kot primernega zahtevam trgovske verige.