Arhiv Značk: bolezen

Hiperholesterolemija, manj znana bolezen

Hiperholesterolemija je javnosti premalo znana bolezen.

Razlogov je več, hiperholesterolemija se pogosto pojavlja v ožjem sorodstvu. Kot vsaka dedna bolezen, bi morala biti predvsem v ožjih sorodstvih obolele osebe bolj resno jemana. Delno je za pasivno ravnanje kriv tudi čas v katerem živimo. Meja med pravimi in zavajajočimi informacijami je vedno bolj nevedna. Reklamna sporočila nam na eni strani obljubljajo vsemogoče, mnogi ljudje jim preprosto verjamejo. Veliko težo pri reklamnih sporočilih ima beseda holesterol. Prepogosto se besedo holesterol površno povezuje zgolj z povišano telesno težo, nezdravim življenjem in drugimi težavami. Zato je predvsem dobro preslišati vsa reklamna sporočila, ki površno obravnavajo holesterol. Za človekovo zdravje je holesterol izrednega pomena, manjši del ga hkrati vnašamo s hrano. S holesterolom se je zato najbolje ukvarjati ob pomoči strokovnjakov. Na pregledu holesterola, se lahko med drugim ugotovi hiperholesterolemija ali druge težave. Osebni zdravnik ali druge strokovne osebe, nam v takih primerih na preprost način razložijo pojme kot so holesterol, slab in dober holesterol, povišan slab holesterol, hiperholesterolemija in podobno. Nikakor pa ni dobro biti pretirano pameten, ter holesterol obravnavati nestrokovno ter verjeti vsem obljubam reklamnih sporočil. Hiperholesterolemija je lahko ugotovljena naključno, kot dedna motnja pa tudi preko ugotovljenega primera v sorodstvu. Naključno odkrita hiperholesterolemija je pogosto prvi ugotovljen primer v sorodstvu, kot dedna motnja pa ob pregledu po odkritem prvem primeru v sorodstvu. Pregled po prvem ugotovljenem primeru je v vsakem primeru svobodna odločitev, zavrnitev pregleda pa lahko razumemo kot igro na srečo. Vendar se igramo s svojim zdravjem in življenjem. Pregled ni boleč, ne zahteva veliko časa, lahko pa nas sooči z resnico ter usmeri k reševanj težav. Obstaja seveda možnost zavrnitve pregleda, hiperholesterolemija ni nujno prisotna, vendar v primeru prisotnosti lahko v najhujšem primeru botruje smrti.

Hiperholesterolemija je motnja, ki lahko prizadene tako na področju zdravega življenja aktivne kot neaktivne osebe.

holesterol

Depresija, pogosta čustvena motnja

Depresija je čustvena motnja človeka.

Depresija vpliva na njegovo mišljenje, razpoloženje, počutje in vedenje. Njen učinek vpliva na slab spanec, pojavlja se izguba teka telesno počutje se poslabša. Poznamo tudi številne druge simptome, pri vsakem človeku so tudi drugače izraženi. Na človeka depresija zelo vpliva, vendar samostojno ne more odpraviti njenih vzrokov. Težava pri razumevanju bolezni je v njeni zaznavi in občutenju. Zdravemu človeku depresija ne pomeni praktično nič, zato zdravi ljudje ne morejo razumeti kompleksnosti in zahtevnosti bolezni. Depresivni ljudje na drugi strani zdravemu človeku praktično nepomembne težave bistveno drugače občutijo ter potrebujejo pomoč. Depresija ni domena zgolj depresivnih ljudi, ampak se z njo vsak enkrat v življenju srečuje petina populacije. Redna težava je depresija pri približno desetini populacije. Možnost obolenja obstaja za praktično vsakega človeka, ne glede na družbeni status, spol, izobrazbo ali starost. Simptomi lahko trajajo različno dolgo: v nekateri primerih govorimo o tednih, v drugih trajajo mesece, trajajo pa lahko tudi leto in več. Depresija ne prizadene zgolj bolnika ampak tudi njegovo okolico. Okolica bolnika so svojci, sorodniki, prijatelji. Njihova pomoč je pri odpravljanju posledic izrednega pomena, predvsem se morajo zavedati dolgotrajnosti postopka. Izboljšave ne pridejo čez noč, ampak se stanje na dolgi rok postopoma izboljšuje. Okolica mora bolnika ne zgolj sprejeti takšnega kot je, ampak mu mora nuditi vso potrebno pomoč pri ponovnem vključevanju v družbo. Umikanje v samoto mora depresivna oseba premagati ter se postopoma vedno bolj vključevati v družbo. Depresivna oseba mora zdravljenju podrediti številne druge aktivnosti v aktualnem času ter tudi načrtovane aktivnosti v prihodnosti. Pred vsemi večjimi odločitvami v življenju je priporočljivo, da depresivna oseba zaprosi za pomoč drugo osebo. Predvsem mu dobro pomoč mu nudijo osebe, ki ga dobro poznajo ter imajo zelo dobro predstavo o njegovem zdravstvenem stanju.

Depresija je bolezen, ki zahteva čim prejšnjo strokovno obravnavo ter pomoč okolice.

Več informacij izvedite v članku Depresija: le zdravila niso dovolj.