prehlad in vročina

Prehlad, nadloga pomladnih dni

Prehlad je pomladna nadloga , pojavlja pa se tudi v jesenskih mesecih .

Vzroki tičijo predvsem v spremembi vremena, ki človeka zvabi na plano, temperaturam in drugim pogojem pa bodisi ni pripravljen ali pa neprimerno prilagojen. V primeru, da tičimo večji del zime na toplem, je spremenljivo pomladansko vreme lahko izziv našemu zdravju. Topli sončni žarki nas segrejejo, hkrati pa lahko zapiha veter, okolica gibanja poleg tega nudi izmenjaje se toplejše in hladnejše predele. Temu primerno se pojavljajo vplivi. Povzročitelji so virusi, ki prizadenejo odraslega človeka dva do petkrat letno, otroci pa so lahko z njimi tudi prizadeti desetkrat letno. Virusi, ki povzročijo prehlad napadejo sluznice dihal, največkrat temu primerno govorimo, da imamo vneto žrelo ali nas boli grlo. Poleg tega imamo izcedke iz nosu, muči na nahod, suh kašelj in hripavost. Splošni telesni odzivi so redki in neznačilni, v primeru da nastanejo pa opozarjajo na zapletene oblike prehladnih obolenj. V tem primeru lahko na prizadenejo težave, kot je visoka telesna temperatura, boli nas glava, mišice in sklepi. Trajanje je lahko zelo različno, prehlad v nekaterih primerih mine v nekaj dneh, v drugih primerih pa lahko traja dva tedna. Veliko je odvisno od okolja v katerem živimo, načina življenja, od preventive in načrtnega izogibanja zdravstvenim težavam ter od drugih dejavnikov. Okolje v katerem živi posameznik ima svoje specifične značilnosti, z njimi se ločuje od drugih okolji ter narekuje kakovost življenja na številnih področjih. Temperaturne razlike so v določenih okoljih bolj, v drugih manj izrazite. Najbolj izrazite razlike so v ekstremih, torej povsod tam, kjer lastnosti odstopajo od povprečja okolja v katerem bivamo največ časa. Današnji človek se veliko giblje in potuje po različnih okoljih. Potuje lahko na lokalno, regijsko ali globalno različna okolja. Vsi si seveda želimo, da bi bila odstopanja pozitivna, torej bi imeli dobro prilagoditev na vseh svojih potovanjih izven domačega okolja kot tudi v svojem domačem okolju. Veliko lahko za svoje zdravje, boljše počutje, manj težav, bolečin in podobnega, stori človek sam. In sicer z načinom življenja, izogibanjem škodljivega ter zdravimi aktivnostmi. Način življenja obsega številne aktivnosti, v primerih dobre prakse pozitivno vplivajo na zdravje, boljše počutje, manj boleznimi in drugimi dobrimi učinki. Za prehlad so najbolj dovzetni načini življenja, ki v svojih aktivnostih pogosto menjujejo okolja. Pri tem ni potrebno, da se okolja izmenjujejo z veliko oddaljenostjo, težave lahko skupimo tudi v domačem okolju. Menjava toplega ali hladnejšega okolja pogosto botruje težavam. Tako lahko večji del prebijemo na toplem, za kratek čas pa se odpravimo v okolje, kjer je temperatura nižja. Bodisi, da gremo iz toplega doma v njegovo okolico po kratkotrajnih opravkih ali imamo kakšno podobno temperaturno spremembo. V takem primeru prehlad lahko staknemo tako, da smo neprimerno oblečeni ali pa se gibljemo v družbi ljudi, ki kažejo znake obolenja. Izogibanje škodljivemu je prva obrambna črta vsakega človeka. Če se človek zavestno izogiba vsega, kar mu škoduje, ima s tem zagotovljeno najboljšo zdravstveno oskrbo v obliki preventive. Človek je sam sebi najboljši strokovnjak za zdravje, saj vse, kar se dogaja z njegovim organizmom doživlja neposredno. Nobena oseba ne more namesto nas tako neposredno doživljati vse kar se dogaja. Vsaka oseba prehlad doživlja na svoj način, poleg tega pa so lahko pri isti osebi občutki drugačni od primera do primera. Zato smo sami lahko veliko bolj učinkovit pri opisovanju težav, kot da težave opisujejo in svetujejo strokovnjaki. Tak pristop koristi predvsem pri blagih oblikah, takrat največ učinka pridobimo z hitrim ukrepanjem. Pripovedovanje in nasveti so v tem primeru manj doživeti, nasprotno so doživetja, posledice in ostalo, pri bolnikih lahko tudi koristne. Če imamo izcedke iz nosu, sami vemo, kaj nam je v preteklosti najbolj koristilo. Podobno velja za kašelj in druge težave. Nasveti strokovnjakov ali oseb, ki so uspešno odpravile takšne ali podobne težave, nam lahko koristijo kot motivacija za izboljšanje ravnaj, navad in drugih aktivnosti. Izcedek iz nosu, kašelj ali druge težave, lahko zdravimo tudi na druge načine, kot jih poznamo sami. S tem si bomo pridobili številne pozitivne učinke, ki nam bodo koristili v prihodnosti. Čeprav je to mnogim na prvi pogled kratko malo nesprejemljivo, pa številne izkušnje in osebe s takšnimi življenjskimi izkušnjami, govorijo, da gre za dejstva. Ki se jih velja zavedati po načelu, nasvet ni nikoli odveč. Krivec, da mnogi sprva ne zaupajo temelji na dejstvu, da se nam vse kar ne poznamo, nismo izkusili, zdi čudno. Poznamo lahko rešitve, ki so v marsičem nasprotne, zato se nam zdi nasprotje nemogoče, tuje. Za prehlad odrasle osebe velikokrat znamo sami določiti, kdaj nas prizadene. Najbolj pomembno za dobro zdravljenje je čim bolj zgodaj ukrepati ter pravilno izbrati pomoč. Pri zamašenem nosu so koristni nosni dekongestivi, ki vplivajo na krčenje žilic v nosni sluznici. S tem se poveča prehodnost nosu. Izboljšanje lahko v tem primeru pričakujemo po nekaj dneh. Dražeč kašelj najbolje odpravljajo antitusiki v obliki rastlinskih izvlečkov pri sirupih ali sintetičnih zdravilnih učinkovinah. Pozornost je potrebno posvetiti vsem težjim oblikam, ki se kažejo predvsem v stopnjevanju težav. Takrat preprosti učinki preprosto ne prinašajo koristi, zato je bolje čim prej obiskati svojega osebnega zdravnika. V tem primeru se prehlad obravnava s strokovnim pregledom in laboratorijsko diagnozo, na podlagi pridobljeni rezultatov pa ustrezno zdravi. Najpogosteje z počitkom, ustreznimi zdravili ter upoštevanjem vseh priporočil in navodil zdravnika. Veliko rešitev prinaša tudi preventiva, če znamo svoje izkušnje koristno izrabiti. Iz izkušenj vemo, kaj nas je v preteklosti prehlad prizadel. Koristno je vedeti čas, način in druge značilnosti. V primeru, da pogosto zbolevamo v enakem letnem času, velja pred tem sprejeti nekaj preprostih, vendar učinkovitih ukrepov. Težavam, ki se pojavljajo pri prehodu iz toplejšega v hladnejši del leta se lahko izognemo z gibanjem na prostem dokler je to mogoče, uživanjem hrane, katera izboljšuje odpornost, pozorni moramo biti tudi na primerno obleko in obutev, ter se izogibati negativnim vplivom kot je prepih, delovanje naprav za ogrevanje ali hlajenje zraka in podobno. Enako velja za prehod iz hladnejšega v toplejši del leta, razlika je predvsem v aktivnostih, ki ne dopuščajo pretiranega časovnega prelaganja.

Prehlad je izkusil vsak, zato velja izkušnje upoštevati in jih izkoristiti pri aktualnih težavah ali v prihodnosti.

http://fidimed.si/strokovni_clanki/odpornost/16/prehlad/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja