klopi

Klop človeku nevaren parazit

Klop je človeku nevaren parazit, ki lahko prizadene osrednje žičevje.

V naravi je klop aktiven od marca, ko se temperatura tal dvigne nad pet stopinj Celzija do novembra, ko se temperatura začne spuščati pod pet stopinj Celzija. Med novembrom in marcem, oziroma takrat ko temperatura tal pade pod pet stopinj Celzija prezimuje pod odpadlim listjem ali v zgornji plasti zemlje. Najbolj aktiven je v najtoplejših mesecih leta, takrat je možnost okužbe največja. Klop obstaja v treh razvojnih fazah, temu primeren je njegov življenjski prostor. Najpogosteje ga najdemo na vegetaciji, ki je blizu tlom, zadržujejo se na spodnji strani listja. Njihov obstoj je odvisen od visoke relativne vlage in primerne temperature, prehranjujejo se z zajedavsko krvjo. To doseže tako, da čaka v zasedi gostitelja na vegetaciji do višine metra in pol. možnost, da nas okuži klop je je največja v gozdovih z gostim podrastjem, na travnikih, travnikih ob rečnih bregovih, močvirnatih površina in jasah. V Sloveniji so najboljši pogoji za njegov razvoj na območju Cerknice in Škofije Loke, nekoliko manj pa območje Mozirja in Ribnice. najslabše pogoje pa ima na zahodnih in vzhodnih mejnih območjih. Po statistiki je klop najbolj za osebe, ki preživljajo prosti čas v naravi, kot sprehajalci, tekači, aktivni rekreativci, nabiralci gob in gozdnih sadežev, najmanj nevaren pa je za vojake, lovce in gozdarje. Zaščita je lahko preventiva ali cepljenje. Najboljšo zaščito bomo imeli takrat, ko klop ne bo mogel priti do mehkejši delov kože, kjer se najraje pritrdi. Najpogosteje se pritrdi na z dlakami pokritih delih glave, ušes, rok, kolen, stopa ali dlani. To mu preprečimo z izbiro svetlih oblačili, ki so gladka ali z razpršitvijo ustreznega sredstva na robovih oblačil, nogavic, rokavov oziroma povsod tam, kjer mislimo, da bo imel najlažji dostop do kože.

Klop je človeku nevarna nad družina pajkovcev zardi možnosti okužbe z virusom.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja