Hotel Bohinj

Hotel Bohinj – Hotel s prelepim razgledom na Julijske Alpe vam bo dobesedno vzel sapo, saj tako rekoč diha z naravo in vas tako napaja s pozitivno energijo.
Bohinj Park Eco Hotel – Eden izmed najbolj razkošnih hotelov v Sloveniji, opremljen s sodobno tehnologijo in moderno arhitekturo vam bo prav gotovo kaj kmalu prirasel k srcu.
Hotel Center Bohinjsko Jezero – Hotel, ki je zgolj sto metrov oddaljen od samega Bohinjskega jezera, vam bo z vsem pridihom narave napolnil srce in poskrbel za nepozabne spomine.

Bohinj je zagotovo eden izmed najlepših krajev v Sloveniji, saj slednji dobesedno diha z naravo in lasti enega izmed najbolj znanih in seveda največjih jezer v Sloveniji. Bohinjsko jezero je že samo po sebi eden izmed velikih čudežev sveta in zato smo lahko Slovenci nanj zelo ponosni. Največ ljudje zahajajo v Bohinj in tako seveda tudi koristijo kakšen hotel Bohinj ravno pozimi, saj je takrat največ atraktivnosti, ki jih lahko vidijo, izkusijo. Bohinj namreč ponuja številne različne opcije zabave, med drugimi ponuja enega izmed najboljših vodnih parkov, seveda lahko tu najdemo tudi smučišče, katerega letno obišče kar precejšno število ljudi, velika večina obiskovalcev pa najraje zahaja v gore, kjer se predajajo gorskim užitkom in seveda svežemu zraku.

Hotel Bohinj Zdravilni učinek Bohinja

Hotel Bohinj je še kako obiskana lokacija tudi zaradi raznih zdravilnih in drugačnih, podobnih učinkov samega Bohinja. Kot že vemo se hotel Bohinj oziroma sam Bohinj nahaja v gorah, se pravi pod Julijskim Alpam, kar pomeni, da je zrak veliko čistejši in tako tudi dosti bolj svež. Ravno zaradi tega je marsikateri hotel Bohinj označen kot zdravilišče, saj se tam večinoma zbirajo starejši ljudje ali drugi ljudje z že kakšnimi boleznimi, ki bi radi okusili zrak in svežino Bohinja.

Planšarstvo

Dolgo je veljalo, da je Bohinj eden izmed glavnih planšarskih centrov v Sloveniji. Slednje se je začelo okoli trinajstega stoletja in je skupaj s sirarstvom predstavljalo glavno kmetijstvo v samem Bohinju. Zaradi dolgih zim in prekratkih poletij možnost same obdelave polj ravno ni bilo, zato so se morali prebivalci Bohinja večinoma ukvarjati z živinorejo se pravi planšarstvom, njihova glavna prehrana pa je bilo mleko ter drugi mlečni izdelki. Nekoč je na Bohinjskih planinah delovalo okoli trideset različnih planšarskih planin, katere sedaj bolj kot ne zgolj zapuščene čakajo. V šestdesetih in sedemdesetih letih devetnajstega stoletja se je namreč zgodila prelomnica in ljudje so začeli odpirati sirarske zadruge. Takrat se je pojavil tudi sir, kateri je po videzu in okusu podoben samemu Švicarskemu ementalcu, imenuje pa se seveda po rodnem kraju, se pravi Bohinjski sir.