Arhivi Kategorije: zdravje

Holesterol, vosku podobna snov

Holesterol je vosku podobna snov, imajo jo vsa telesna tkiva. Holesterol je pomemben del vseh vrst celičnih membran ter sestavni del nekaterih hormonov v telesu. Holesterol se tvori v jetrih, njegov tvorec pa je tudi dnevna prehrana.

Kaj je holesterol?

Bogati viri holesterola se nahajajo v rumenjakih, maslu, mastnem mesu ter mlačni maščobi

Človeško telo holesterol tvori v odvisnosti od že prisotnega holesterola v telesu. V primeru prisotnih optimalnih količin, se holesterol tvori v zmanjšanem obsegu. Obratno se v primeru odsotnosti optimalnih količin, holesterol tvori v povečanem obsegu. Predvsem se je potrebno zavedati, da holesterol ni škodljiv in odvečen. V človeškem telesu ima holesterol številne pomembne naloge. Človeška kri vsebuje holesterol, velja za sestavni deli lipoproteinov. To so snovi sestavljene iz maščob in beljakovin. Odgovorne so za transport maščob po krvi. Količina lipoproteinov je odvisna od prehrane, telesne teže, starosti, obremenjenosti, hormonov in uživanja zdravil. Znana sta lipoproteina z visoko in nizko gostoto. Lipoproteini z nizko gostoto prenašajo holesterol do jeter in drugih delov telesa. Prevelike količine lipoproteinov z nizko gostoto lahko povzročijo, da se začne holesterol nalagati na stene žil. Na dolgi rok se lahko pojavi zoženje in otrditev arterijskih žil. Lipoproteini z visoko gostoto pa prenašajo holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, kjer se holesterol presnovi. Poleg tega lipoproteini z visoko gostoto zmanjšujejo možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na žilne stene. Zaradi teh značilnosti se lipoproteini z visoko gostoto imenujejo dobri holesterol, lipoproteini z nizko gostoto pa slabi holesterol. V sodobnem času se vedno bolj zavedamo, da tri četrtine holesterola nastane v telesu, ostali del pa človeško telo pridobi s prehranjevanjem. Holesterol je lahko tudi podedovan, bolezni povišanih maščob v krvi so v večini primerov Povžane z dednostjo. Veliko vpliva na holesterol v krvi ima tudi življenjski slog človeka, njegova telesna vadba, prehranjevanje ter druge aktivnosti in drugi dejavniki. Več o holesterolu lahko preberete na spletni strani www.vzajemna.si.

Proteini ali beljakovine: odkritje in uporaba v prehrani

Proteini ali beljakovine, so najpomembnejša sestavna enota vsake celice. Izraza proteini in beljakovine temeljita na dveh različnih izhodiščih. Za izraz beljakovine je zaslužen Antoine Fourcroy, izraz proteini pa je prvi uporabil Jöns Jacob Berzelius.

'proteini' - prvi znanstvenik, ki je uporabil ta izraz

Jöns Jacob Berzelius

Beljakovine se nahajajo v mesu, zelenjavi ter drugi hrani

Francoski kemik Antoine Fourcroy sodi v krog naravoslovcev, ki so v osemnajstem stoletju odkrili nov tip organskih spojin. Te so ob segrevanju ali prisotnosti kisline koagulirale. Takšen pojav je bil prisoten pri albuminih iz jajčnega beljaka, serumskih albuminih iz krvi in glutenu iz žitaric. To odkritje je prineslo poimenovanje v slovenskem jeziku – beljakovine.

Besedo proteini je prvi uporabil Jöns Jacob Berzelius v tridesetih letih devetnajstega stoletja, nizozemski kemik Gerardus Johannes Mulder pa je predvideval, da proteine sestavlja zgolj ena vrsta molekule. V človeškem telesu proteini ali beljakovine skrbijo za celično preosnovo, ločijo se po funkciji v celici. Proteini sodelujejo v celični signalizaciji in vezavi ligandov, encimi katalizirajo kemične reakcije, strukturni proteini pa dajejo obliko organizmu in celici. Ker telo ni sposobno sintetizirati vseh aminokislin, so beljakovine nujen del prehrane. Človeško telo potrebuje beljakovine za vgraditev v biomaso, lahko so tudi vir energije.

Priporočljive količine so odvisne od več dejavnikov. Poglavitni dejavniki so fizična aktivnost, zdravje, poškodbe, telesna teža, potrebe po energiji, dušiku, esencialnih aminokislinah ter drugi dejavnikov. Pomanjkanje beljakovin se kaže na različne načine. Eden najbolj očitnih znakov pomanjkanja beljakovin v telesu so razcepljeni, krhki ter počasi rastoči nohti ter zgubana in na videz utrujena koža. Med znake sodijo tudi pogoste poškodbe, povišan holesterol, tesnoba ali motnje razpoloženja, težave s prebavo, menstruacijo, nespečnostjo, povečana telesna teža in drugi znaki. Beljakovine in proteini so pomemben del prehrane in potreb zdravega človeka. Meso je pomemben vir, vegetarijanci in vegani imajo na voljo razne alternative. Vsaka uravnotežena in zdrava prehrana se mora zavedati pomena, ki ga imajo beljakovine in proteini za normalno delovanje človeškega telesa.

Katere proteine uporabljati: https://www.flexshop.com/si/proteini.html

 

Ali imam depresijo?

Depresija je resna bolezen, s katero se spopada veliko ljudi. Nekateri se tega dobro zavedajo, drugi pa pri sebi opažajo različne simptome, predvsem pa nezadovoljstvo z življenjem, a niso popolnoma prepričani, da gre prav za depresijo. Morda ste tudi vi eden od teh posameznikov, ki se nenehno sprašuje o tem, kaj je vzrok za težave, ki vas pestijo. Morda ste eden od tistih, ki so vas do tega članka pripeljale ključne besede depresija test, ki ste jih vpisali v spletni iskalnik. Prav iskalni termin depresija test je namreč eden od tistih, ki pokaže, koliko ljudi se sprašuje o tem, ali imajo to bolezen. Pri tem pa se verjetno sprašujejo tudi to, ali obstaja preprost test, ki jim lahko odgovori na to vprašanje. Pa tak test sploh obstaja?

Beri naprej

Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju

Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju. Delovanje osrednjega živčevja je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo moteno za več kot štiriindvajset ur. Možganska kap prizadene od pet do devet odstotkov ljudi na tisoč prebivalcev.

možganska kap

V Sloveniji zaradi možganski bolezni umre preko dva tisoč ljudi

Možganske bolezni se na letni ravni pojavljajo pri okrog štiri tisoč štiristo ljudeh, slaba polovica jih umre. V desetih odstotkih primerov je možganska kap vzrok smrti. Manjša možganska kap je prisotna, ko simptomi minejo v nekaj dneh in tednih. Znotraj možganska krvavitev je vzrok možganske kapi pri okrog petini bolnikov. V tem primeru gre za krvavitev v določenem delu možganov. Najpogostejši vzrok je dolgotrajna, slabo urejena arterijska hipertenzija, katera okvari žilno steno manjših možganskih arterij. V manjšem številu primerov so vzrok žilne nepravilnosti ter motnje v strjevanju krvi. Ishemična možganska kap je prekinitev krvnega obtoka, ki traja tako dolgo, da povzroči trajno možgansko okvaro. Lahko je posledica strdka, ki je nastal v srcu ali na veliki arteriji ter se nato odlepil ter s krvjo potoval do možganov ter posledično zamašil eno od manjših arterij. Možganska kap je lahko tudi posledica bolezenskih sprememb na majhnih ali velikih možganskih arterijah. Manj pogosto nastane zaradi prirojenega ali prirojenega nagnjenja k zvečanemu strjevanju krvi ali ob vnetju arterijske stene. Pri vsakem bolniku z možgansko kapjo se opravi slikanje možganov z računalniško tomografijo glave ali včasih z magnetno resonance glave. Znotraj možganska krvavitev se kaže kot kri, razlita v tkivo, Ishemična možganska kap pa se kaže kot možganski infarkt oziroma odmrtje tkiva zaradi ishemije. Najpogostejši simptomi možganske kapi so dvojni vid, ohromelost, nezmožnost premikanja ene strani telesa, motnje govora, motnje ravnotežja, slabost z bruhanjem, vrtoglavica, nezmožnost razumevanja ali govora ter razni drugi simptomi. Možganska kap potrebuje takojšnjo ali čimprejšnjo zdravniško oskrbo, obravnava bolnika se nadaljuje preko kliničnega nevrološkega pregleda. O zavarovanju v primeru možganske kapi, si lahko več preberete na spletni strani Vzajemne.

Klop, star človekov sovražnik

Klop je star človekov sovražnik. O klopih so pisali že v antiki, danes je to nevarnost tudi za strokovnjake. Mnogi zdravstveni delavci, bi med človeku najbolj nevarne živali uvrstili klopa. Strah, ki ga klop povzroča strokovnjakom izvira predvsem iz posledic in procesa zdravljenja okužbe.

Več o klopu.

Komaj vidna velika nevarnost

Na naravno okolje je klop odlično prilagojen. S prostim očesom ga težko vidimo v vseh razvojnih fazah, največ možnosti imamo za odraslega zajedavca. Vse nižje razvojne stopnje je bistveno težje opaziti s prostim očesom. Prilagoditev naravnemu okolju se kaže predvsem na sposobnosti preživetja ter v vseh aktivnostih, katere je klop pripravljen storiti za preživetje.

Na vegetaciji ga bomo opazili na koncu listov vegetacije, vej ali podobnih mestih. Takšna lokacija omogoča, da se enostavno spusti na žrtev. Klop ne bo skočil na žrtev ali kako drugače prišel nanjo, ampak bo raje počakal, da žrtev oplazi vegetacijo na kateri se nahaja ter s tem sama poskrbela za enostaven prehod. Na žrtev je pripravljen čakati potrpežljivo toliko dolgo, dokler ne najde žrtev. Človek mora temu primerno preventivo jemati resno, ter upoštevati življenjske značilnosti klopa. Bistveno manj možnosti za prehod in posledično možno okužbo bomo imeli, če se bomo podali po širših gozdnih poteh ter ne bomo rinili skozi visoko podrastje.

Preprečitev okužbe je nadalje možna z gladkimi površinami in svetlimi barvami obleke in obutve. Na gladkih površinah ima klop slabši oprijem, zato je večja možnost neuspelega prehoda na žrtev. Obutev in obleka svetle barve pa omogoča, da klopa prej prepoznamo med značilnim gibanjem. Nadaljnja možnost za zaščito so kemična sredstva, ki jih uporabljamo striktno po navodilih za uporabo. Najbolj primerna mesta za nanos kemičnih sredstev so prehodi med obleko in obutvijo, plastmi obleke, obleko in kožo ali obutvijo in kožo. Na teh mestih bo klop izbral prehod, ko bo iskal najprimernejše mesto uboda na človeškem telesu.

Depresija ni in ne sme biti stigmatizirana

je osebna težava, ki ne sme biti pretirano skrivana. Ker depresija povzroča življenjske težave številnim osebam, je dobro prepoznana. Vedno znova se spoznanjem dodajajo nove izkušnje ter s tem bogatijo izbor možnosti za rešitev teža.

Depresija ne sme biti stigma

Samopomoč ali pomoč bližnjih oseb je zelo koristna

Osebna komunikacija z zaupanja vredno osebo je zelo dobrodošla pomoč. Ljudje smo bitja, ki težko shajamo brez osebne komunikacije. Zelo koristno je tudi družiti se z ljudmi, ki so pozitivno naravnani, pogosto dobre volje ter gledajo na življenje pozitivno. Ko se s tipičnimi znaki pojavi depresija je poleg tega priporočljiva strokovna pomoč. Osnovni problem zaupanja strokovni pomočjo je pogosto v stigmatiziranosti bolezni in misli, da depresija muči zgolj prizadeto osebo. Danes se depresija pojavlja pri več osebah, kot si na prvi pogled predstavljamo. Malo je na drugi strani oseb, ki jim je depresija zadeva, kateri se na vse mogoče načine ognejo. Če jih muči stres na delovnem mestu, so na delovnem mestu preobremenjeni ali so deležni številnih negativnih vplivov, preprosto zapustijo delovno mesto ter iščejo priložnosti drugje. To je lahko novo delovno mesto v novem delovnem okolju, druga možnost je bolj ali manj samostojno opravljanje profesionalne aktivnosti. Zagotovo najslabše je, če se depresija potlači ter se ji pusti razvoj ter s tem poveča možnost težjih posledic. Primere dobre prakse lahko vidimo vsepovsod, potrebno je zgolj odpreti oči ali drugače razmišljati. Mnogi ljudje se danes, bolj kot kadarkoli prej družijo, so vključene v razne družbene aktivnosti in so na splošno bolj vključeni v družbo in druženje. To so lahko družinska srečanja, srečanja s prijatelji in znanci ter na splošno aktivnosti, ki jih radi in z veseljem počnejo. Pomembno je predvsem zaradi občutka vključenosti in sprejetosti, predvsem v času porajajočih se težav. Ohranjanje zdravja po duševni plati je dobra preventiva, depresija je na ta način ublažena ali v kali zatrta. Več o depresiji si lahko preberete tukaj.

Depresija je sodobna bolezen

Depresija je sodobna bolezen, ki se kaže kot dolgotrajno zanimanje za dejavnosti, v katerih sicer uživamo, dolgotrajna žalost in na razne druge načine. Poleg tega depresija vpliva naše vsakodnevne sposobnosti in zmožnosti. Na aktualnost bolezni kaže več znakov. Duševne težave na delovnem mestu občuti približno eden od petih zaposlenih. Pri tem gre za različne vzroke, pogosto gre za različne oblike nezmožnosti prilagajanja novim razmeram. Bolnik je pri tem lahko žrtev, torej se nesposobnost prilagajanja novim razmeram prenaša preko predpostavljenega. Lahko pa gre za nesposobnost prilagajanja novim razmeram osebe same. Poleg stresa na delovnem mestu, so vzroki lahko slabi materialni pogoji, negativni vplivi iz okolja kot je hrup, osamljenost, problemi v družini in podobno. Pod stresom se počiti približno pet odstotkov odraslih starih med petindvajset in štiriinšestdeset let, preko dvajset odstotkov iste populacije pa stres občuti pogosto.

Depresija je bolezen sodobnega sveta

Depresijo zakrivijo različni vzroki

Tipične z depresijo povezane težave trajajo vsaj dva tedna

Mnoge težave v enaki ali podobni obliki lahko doživljamo tudi sicer. Vendar je razlika v trajanju, ki v primeru depresije traja preko dva tedna. Žalost, izguba zanimanja za dejavnosti in podobne težave so lahko prisotne tudi sicer, vendar ne trajajo dovolj dolgo, da bi iz njih nastala depresija. Pri soočanju z boleznijo je dobro vedeti, da lahko depresija prizadene čisto vsako osebo. Bolnike tudi ne gre označevati s termini, kot so šibkost ali značajsko šibke osebe. Bolje bi bilo bolnike na najbolj primeren način seznaniti z dejstvom, da je depresija ozdravljiva. Obstaja več načinov zdravljenja, dva osnovna sta zdravljenje z zdravili ter zdravljenje s pomočjo pogovornih terapij.

Za zdravljenje se uporabljajo antidepresivi, pri pogovornih terapijah pa gre za različne oblike psihoterapije. Poleg tega se lahko depresija zdravi kombinirano, torej z zdravili ter psihoterapijo. Veliko vlogo pri odpravljanju posledic igrajo tudi okolica, življenjski slog, značaj ter drugi dejavniki. Življenjsko okolje lahko pripomore, da se depresija učinkoviteje pozdravi.

Obvezno zdravstveno zavarovanje ureja zdravstveni zakon

Obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji ureja Zdravstveni zakon.

Zdravstveni zakon ali Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nalaga skleniti obvezno zdravstveno zavarovanje vsem osebam s stalnim bivališčem v Sloveniji ter slovenskim državljanom in oseba, ki se na območju Slovenije ukvarjajo z pridobitno dejavnostjo. V Sloveniji je obvezno zdravstveno zavarovanje tudi pravica oseb, ki nimajo dohodkov. To so otroci, študentje in brezposelne osebe. Osebam brez dohodkov zagotovljene pravice do obveznega zdravstvenega zavarovanja izhajajo iz načela solidarnosti, prvi ga je od koncu devetnajstega stoletja uveljavil Bismarckov model zdravstvenega varstva. V istem obdobju, natančneje nekaj let kasneje, je bil uveden je tudi območju Slovenije, Avstro Ogrska je bila tretja država na svetu z javnim sistemom zdravstvenega varstva urejenim po Bismarckovem modelu zdravstvenega varstva. Obvezno zdravstveno zavarovanje je Avstro Ogrska s prvim zakonom uveljavila ob koncu devetnajstega stoletja, natančno leta tisoč osemsto dvaindevetdeset. Pred sprejetjem prvega zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju je bilo zdravstveno varstvo zagotovljeno manjšemu številu oseb, zagotavljaje so jih Bratovske skladnice ali nekateri delodajalci. Bratovske skladnice so članom zagotavljale najnujnejše zdravstvene storitve za delavce. Celotno dogajanje na področju zdravstvenega varstva, pa je temeljilo na povečanih potrebah po kakovostni zdravstveni oskrbi ter napredka na področju znanosti in družbe. Obvezno zdravstveno zavarovanje po Bismarckovem sistemu je bil prvi korak v smeri urejanja javnega sistema zdravstvenega varstva. V štiridesetih letih dvajsetega stoletja je nastal še Beveridgev model nacionalne zdravstvene službe ter Semaškov model socialistične zdravstvene službe. Semaškov model socialistične zdravstvene službe je bil praktično socialistična različica Beveridgevega modela nacionalne zdravstvene službe. Poleg javnih sistemov zdravstvenega varstva pa so obstajali in obstajajo tudi privatni sistemi zdravstvenega varstva. Temeljijo na tržnih načelih in načelih profita, v redkih primerih so neprofitni. Obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji je ena od možnosti, zavarovanci se lahko odločijo tudi za prostovoljna zdravstvena zavarovanja.

Obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja delovanje urejenega sistema zdravstvenega varstva.
Obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja organizirano varovanje zdravja

Obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja varovanje zdravja v primeru bolezni ali drugih zdravstvenih težav.

Pravico do zdravstvene oskrbe obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja vsem plačnikom in upravičencem. Osnovna zdravstvena oskrba je zavarovancem zagotovljena vedno. Zdravstvene storitve v nekaterih primerih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti, manjši del morajo zavarovanci doplačati. Druga opcija je sklenitev prostovoljnih zavarovanj. Kritje razlike med polno in priznano vrednostjo krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dodatno ali nadstandardno zavarovanje pa zagotavlja več pravic. Skleniti prostovoljno in obvezno zdravstveno zavarovanje pomeni pridobiti bolj popolno zdravstveno oskrbo. S tem odpade doplačilo razlik zdravstvenih storitev, zdravstvenih pripomočkov in zdravil, proces zdravljenja pa se z nadstandardnim zavarovanjem skrajša. Delujoče obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja slovenski javni zavod z imenom Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ustanovljen je bil marca leta tisoč devetsto dvaindevetdeset. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima status javnega zavoda, sedež ima v Ljubljani, na območju Slovenije deluje deset območnih enot in petinštirideset izpostav. Osrednja območna enota v Ljubljani ima še izpostave v Cerknici, Domžalah, Grosuplju, Hrastniku, Idriji, Kamniku, Kočevju, Litiji, Logatcu, Ribnici, Trbovljah, na Vrhniki in v Zagorju. Območna enota Maribor ima izpostave v Lenartu, Ormožu, na Ptuju in v Slovenski Bistrici. Pod območno enoto Celje sodijo izpostave v Laškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju pri Celju, Šmarjah pri Jelšah in Žalcu. Območna enota Kranj ima izpostave na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču. Na območju Primorske sta območni enoti Koper in Nova Gorica, z izpostavami v Ilirski Bistrici, Izoli, Piranu, Postojni, Sežani, Ajdovščini in Tolminu. Območne enote so še v Krškem, Murski Soboti, Ravnah na Koroškem ter v Novem mestu ter izpostavami v vseh večjih mestih na teritoriju območnih enot. Novembra leta tisoč devetsto devet in devetdeset je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvajanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj prenese na Vzajemno zdravstveno zavarovalnic. Najpomembnejša dejavnost ostaja obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljna zavarovanja pa zagotavljajo kakovostnejšo zavarovalniško storitev.

Obvezno zdravstveno zavarovanje omogoča urejeno delovanje zdravstvenega sistema, preveri in se zavaruj tukaj

Hiperholesterolemija, manj znana bolezen

Hiperholesterolemija je javnosti premalo znana bolezen.

Razlogov je več, hiperholesterolemija se pogosto pojavlja v ožjem sorodstvu. Kot vsaka dedna bolezen, bi morala biti predvsem v ožjih sorodstvih obolele osebe bolj resno jemana. Delno je za pasivno ravnanje kriv tudi čas v katerem živimo. Meja med pravimi in zavajajočimi informacijami je vedno bolj nevedna. Reklamna sporočila nam na eni strani obljubljajo vsemogoče, mnogi ljudje jim preprosto verjamejo. Veliko težo pri reklamnih sporočilih ima beseda holesterol. Prepogosto se besedo holesterol površno povezuje zgolj z povišano telesno težo, nezdravim življenjem in drugimi težavami. Zato je predvsem dobro preslišati vsa reklamna sporočila, ki površno obravnavajo holesterol. Za človekovo zdravje je holesterol izrednega pomena, manjši del ga hkrati vnašamo s hrano. S holesterolom se je zato najbolje ukvarjati ob pomoči strokovnjakov. Na pregledu holesterola, se lahko med drugim ugotovi hiperholesterolemija ali druge težave. Osebni zdravnik ali druge strokovne osebe, nam v takih primerih na preprost način razložijo pojme kot so holesterol, slab in dober holesterol, povišan slab holesterol, hiperholesterolemija in podobno. Nikakor pa ni dobro biti pretirano pameten, ter holesterol obravnavati nestrokovno ter verjeti vsem obljubam reklamnih sporočil. Hiperholesterolemija je lahko ugotovljena naključno, kot dedna motnja pa tudi preko ugotovljenega primera v sorodstvu. Naključno odkrita hiperholesterolemija je pogosto prvi ugotovljen primer v sorodstvu, kot dedna motnja pa ob pregledu po odkritem prvem primeru v sorodstvu. Pregled po prvem ugotovljenem primeru je v vsakem primeru svobodna odločitev, zavrnitev pregleda pa lahko razumemo kot igro na srečo. Vendar se igramo s svojim zdravjem in življenjem. Pregled ni boleč, ne zahteva veliko časa, lahko pa nas sooči z resnico ter usmeri k reševanj težav. Obstaja seveda možnost zavrnitve pregleda, hiperholesterolemija ni nujno prisotna, vendar v primeru prisotnosti lahko v najhujšem primeru botruje smrti.

Hiperholesterolemija je motnja, ki lahko prizadene tako na področju zdravega življenja aktivne kot neaktivne osebe.

holesterol

Zdravo hujšanje zahteva spremembe življenjskega sloga

Zdravo hujšanje je uspešno, ko življenjski slog ustrezno spremenimo in prilagodimo.

Obratno ni zdravo hujšanje zniževanje telesne teže brez sprememb in prilagoditve življenjskega sloga. Optimalna telesna teža je individualna značilnost, ki jo pogojuje več dejavnikov. V prvi vrsti sta to telesna konstrukcija in organizem, velik vpliv pa imajo tudi spol, starost, poklic, telesna aktivnost ter razni drugi dejavniki. Osnova za zdravo hujšanje je analiza vseh dejavnikov, ki vplivajo na telesno težo. Zelo preprost pokazatelj je indeks telesne teže, obstajajo pa tudi bolj kompleksna testiranja. Ta vključujejo bolj obsežne meritve, zato imamo na voljo tudi daljši seznam podatkov in informacij. Indeks telesne teže dobimo, ko telesno maso delimo z kvadratom telesne višine. Optimalen rezultat je od osemnajst in pol do petindvajset, nad petindvajset je zvišana telesna masa, nad trideset pa debelost.

Tudi rezultat pod osemnajst ni idealen, teža je v tem primeru premajhna glede na telesno višino. Pridobljeni rezultat je potrebno v nekaterih primerih prilagoditi glede na razne dejavnike, lahko pa ga tudi samostojno prilagodimo skladno z dejstvi, našimi občutki ter strokovnimi testiranji. Zaradi športne, poklicne ali kakšne druge aktivnosti lahko dosegamo boljše rezultate z nekoliko povišano telesno težo, na drugi strani jih z prenizko telesno težo ne moremo. Bolj kot je stanje določene telesne teže konstantno ob konstantnih telesnih naporih vadbe ali druge aktivnosti, bolj smo lahko prepričani v koristnost nekaj kilogramov več. Vendar to ne sme biti tolažba za pretirano povečanje kilogramov ali povečanje telesne teže brez aktivnost oziroma z njihovo opustitvijo. Koristen rezultat je tudi centralna zamaščenost, obseg telesa se meri približno dva centimetra nad popkom. Idealen rezultat za ženske je osemdeset, za moške pa štiriindevetdeset centimetrov. Načeloma lahko zdravo hujšanje izvaja, določa in nadzira vsak zdrav odrasel človek, pri bolj kompleksnih primerih ali v primeru težav pa se lahko v proces zmanjševanja telesne teže vključujejo osebni zdravnik, psiholog, prehranski strokovnjak, dietetiki in drugi strokovnjaki.

Samostojno zdravo hujšanje je uspešno, ko oseba sama sebe dobro pozna. To pomeni poleg osnovnih telesnih, osebnih in zdravstvenih značilnosti tudi poznavanje presnove, prehranskega stanja, hrane, prehranskih navad in drugih značilnosti. Načeloma lahko zdrav človek v mesecu ali dveh brez težav doseže idealno telesno težo, če gre za približno deset odstotkov višjo telesno težo od idealne. Debelost bo odpravljal bistveno dlje časa, v vseh primerih pa je uspešno zdravo hujšanje pogojeno z uspešno analizo, zastavljenimi cilji ter izvajanjem procesa hujšanja. Osnovno pravilo za zdravo hujšanje je razmeroma preprosto : porabiti moramo več, kot v telo vnesemo s prehranjevanjem. Idealne količine so zelo odvisne od več dejavnikov. Oseba, ki se začne intenzivneje ukvarjati z gibanjem uspešno izvaja zdravo hujšanje tudi z bolj ali manj nespremenjenimi prehranjevalnimi navadami. Vadba je lahko poljubno izbrana, pomembna je intenzivnost, pravilnost izvajanja ter optimalno obremenjevanje. Kdor v preteklosti ni bil gibalno aktiven, mora najprej poskrbeti za osnovno utrjevanje telesa. Zdravo hujšanje z telesno aktivnostjo zahteva neprekinjeno izvajanje vaj, na kar se mora človek navaditi oziroma se s tem dejstvom sprijazniti. Hitro izgubljeni kilogrami se brez nadaljevanja gibale aktivnosti, lahko enako povrnejo. V nobenem primeru pa ne sme zanemariti potreb telesa po energiji za opravljanje fizične aktivnosti ter procesov, predvsem regeneracije. Poleg hrane je zelo pomembno pred, med in po vadbi v telo vnašati optimalne količine ustrezne tekočine. Vnašane hrane in tekočine zahteva tudi nekaj discipline, saj telo na potrebe največkrat opozori takrat, ko nastane hudo pomanjkanje. V primeru težav je potrebno poiskati pomoč strokovnjakov. Najboljša osnovna pomoč je osebni zdravnik, ki pozna naše stanje ter spremembe skozi čas. Na podlagi predhodnega znanja in vedenja o našem stanju ter aktualnem stanju, nam lahko predlaga rešitve ali usmeri na bolj podrobne raziskave in obravnave.

Zdravo hujšanje je uspešno, ko ga oseba začne jemati kot del življenja.