Arhivi Kategorije: zaposlitev

Headhunter Slovenija je nova zaposlitvena priložnost na sončni strani Alp

Headhunter Slovenija je z drugo besedo iskanje kadrov. Na zemljevidu headhunter načina iskanja kadrov se je Slovenija znašla zaradi povečanega povpraševanja po določenih znanjih in sposobnosti. Bistveno bolj velika motiviranost pri iskanju kadrov je za mnoge priložnost.

Headhunter Slovenija je nova zaposlitvena priložnost

Samozaposlovanje v obratni smeri

Večini je pojem samozaposlovanje znan. V tem primeru se nova zaposlitev išče samostojno, brez pomoči Zavoda za zaposlovanje ali Agencij. Kandidat preprosto potrka na vrata potencialnega delodajalca, ter mu predstavi svoje sposobnosti in znanja. Slovenija ima že nekaj časa tudi obratni, headhunter način iskanja kadrov. V tem primeru delodajalec ali njegov predstavnik potrka na vrata kandidata. Slovenija se je s tem uvrstila na zemljevid dežel, kjer headhunter način iskanja kadrov obstaja. Na zemljevidu headhunter načina iskanja kadrov je praktično cela Slovenija. Največ zanimanja je za kadre, ki so na svojem področju uspešni. Slovenija je s headhunter načinom iskanja tudi ena izmed dežel, v katerih lahko kandidat sam izbere ali zavrne ponudbo delodajalca. Čeprav je za kandidata takšna ponudba mamljiva, mora storiti isto kot delodajalec v primeru samo zaposlitvene ponudbe. Tudi delodajalec ne sprejme čisto vsako samo zaposlitveno ponudbo, tako ima tudi kandidat možnost sprejeti ali odkloniti ponudbo. Predvsem mora kandidat razmisliti, ali ponudba izpolnjuje njegove cilje, gre za njemu ustrezno delo in obseg dela. Pri presoji tega je dobro imeti čim več informacij o delodajalcu, njegovi dejavnosti, obsegu dela odnosu do zaposlenih in številne druge informacije. Danes je tovrstnih informacij več kot v preteklosti, vendar je potrebno v pridobivanje vložiti včasih več, drugič manj truda. Predvsem koristijo neposredne informacije, kar z drugo besedo pomeni osebne izkušnje zaupanja vrednih oseb. Kdo je zaupanja vredna oseba, mora sam uporabnik oceniti. Predvsem je ocena zahtevna, ko je dodatno potrebno več nasprotujočih si informacij pretehtati in med njimi poiskati najbolj verjetne in verodostojne. Slovenija ima z headhunter pristopom obogateno število možnosti za zaposlitvene priložnosti.

Zakon o delovnih razmerjih ureja poslovne odnose

Zakon o delovnih razmerjih ureja poslovne odnose med delodajalcem in delojemalcem.

Prvenstveno ima zakon o delovnih razmerjih namen vključiti delojemalca v proces dela ter mu zagotoviti vse pripadajoče pravice. Hkrati pogodba o zaposlitvi določa tudi obveznosti, ki jih mora opraviti skladno z navodili delodajalca ter zakonom. Delodajalec ima na drugi strani prav tako pravice ter dolžnosti. Od zaposlenega zahteva pričakovano učinkovitost, zaradi katere ga je na delovno mesto zaposlil. Okvirno so zahteve delodajalca podane že pred sklenitvijo zaposlitve. Najprej v zaposlitvenem oglasu, kasneje med razgovorom ter nenazadnje ob vstopu v delovno okolje. Zakon o delovnih razmerjih je pravni okvir, po katere sta delodajalec in zaposleni dolžna sklepati pogodbo o zaposlitvi. Poleg zakona o delovnih razmerjih, mora biti zaposlitev sklenjena tudi v skladu s splošnimi akti delodajalca, v skladu z kolektivnimi pogodbami ter v skladu z določbami drugih zakonov. Pri odločanju
Zakon o delovnih razmerjih velja za zaposlene pri slovenskem delodajalcu ter podjetja registrirana na območju Slovenije v kolikor ni delovno razmerje določeno z drugim zakonom. Delovno razmerje z delodajalcem zaposleni sklene prostovoljno, v zameno za opravljeno delo po navodilih delodajalca in skladno z zakoni prejme plačilo. Na delovnem mestu mora imeti delavec zagotovljeno enakopravno obravnavo, ne glede na vero, narodnost, spol in druge osebne značilnosti. Posredna ali neposredna diskriminacija na delovnem mestu je strogo prepovedana. Na delovnem mestu je prav tako prepovedano nadlegovanje zaposlenih. Nadlegovanje zaposlenih je vsakršna oblika nezaželenega fizičnega ali verbalnega ravnanja. Prav tako je prepovedano vsako ravnanje, ki ima za posledico prizadeto dostojanstvo zaposlene osebe. V korist tako delodajalca kot delojemalca je, da so v delovnem okolju ter pri izvajanju nalog vedno prisotni kar najboljši odnosi. Dobri odnosi niso nekaj, kar zahteva Zakon o delovnih razmerjih. V uspešnih delovnih okoljih se zavedajo, da lahko zgolj dobri odnosi med vsemi udeleženi v proizvodnem ali storitvenem procesu prinesejo dobre poslovne rezultate. Vsaka oseba si želi dober odnos, zato ga pričakuje od prvega kontakta z bodočim poslovnim partnerjem. Niso redki primeri, ko se zaradi slabega odnosa iskalec zaposlitve odloči prekiniti vse nadaljnje korake do pridobitve zaposlitve. Prvi vtis je pri pridobivanju zaposlitve za mnoge enako pomemben, kot v raznih drugi poslovnih in drugih razmerjih. Vendar se morajo kandidati zavedati, da ni prvi vtis nič manj pomemben za potencialnega delodajalca oziroma njegovega predstavnika. Tudi delodajalec si želi zaposliti osebo, ki bo v največji možni meri izpolnila njegova pričakovanja. Več kandidatov prijavljenih na razpis, pomeni večji izziv za kandidata. V ožji izbor se uvrstijo zgolj kandidati, ki izpolnjujejo vsa pričakovanja delodajalca. Iz tega zoženega kroga kandidatov, pa se naknadno izbere en ali ustrezno večje število kandidatov. Sledi podpis pogodbe o zaposlitvi, ki mora imeti kot veleva Zakon o delovnih razmerjih nekatere obvezne sestavine. Pri tekmovanju za pridobitev zaposlitve je verjetno najboljše vodilo za kandidata, da se postavi v kožo delodajalca. Vprašati se mora kaj bi sam od bodočega kandidata pričakoval v koži delodajalca, ter s kakšnim kandidatom bi najraje sklenil pogodbo o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih za pogodbo o zaposlitvi določa obvezne sestavine, ki pa so v bistvu minimalne pravice in dolžnosti. Z njimi delovna razmerja oziroma dobri odnosi še niso zagotovljeni. V vsakem poslovnem razmerju prihaja do razhajanj, vendar jih v dobrih delovnih okoljih razumejo pozitivno. Lep primer je nagrada za opravljeno delo, ki jo je dolžen po skladno s pričakovanji in navodilih izpolnjenem, izplačati delodajalec. Zaposleni si želi čim večjo nagrado, za delodajalca pa to pomeni manjši dobiček. Pri večjem številu zaposlenih se to še potencira, zato je zelo pomembno najti dober kompromis. Zaposleni se mora zavedati, da je njegov največji zaveznik pri doseganju večje nagrade predvsem njegova individualna sposobnost. Bolj kot so njegove sposobnosti izjemne, nadpovprečne ter na splošno boljše, več možnosti ima za večjo nagrado. Načeloma se za izjemne in na splošno nadpovprečne sposobnosti zanima tudi konkurenca, saj predstavljajo dodano vrednost in konkurenčno prednost. Z zaposlitvijo takšnega zaposlenega dodatno konkurenca pridobi številna vedenja in znanja iz konkurenčnega delovnega okolja. Zaposleni se mora hkrati zavedati tudi obratne situacije. Manj kot je uspešen v delovnem okolju, bolj je negotova njegova prihodnost. Uspešna delovna okolja dobre odnose vzdržujejo od prvega poslovnega stika dalje. Na razgovoru pričakujejo od kandidata jasno opredeljene cilje in zahteve ter njegovo pripravljenost na razrešitev morebitnih razhajanj z delodajalcem. Zakon o delovnih razmerjih v veliki meri omogoča določitev pravic in dolžnosti tako delodajalca kot zaposlenega svobodno ter individualno. Seveda pa se mora vsaka zavedati svojih prednosti in slabosti. Večje povpraševanje po določenem delovnem mestu daje prednost delodajalcu, obratno je pri manjšem številu za delodajalca ustreznih kandidatov. Zakon o delovnih razmerjih nalaga, da delodajalec z zaposlenim sklene pogodbo o zaposlitvi ter jo izpolni z zahtevanimi vsebinami. Osnovne zahtevane vsebine so ime zaposlenega ter ime delodajalca, naslov delodajalca in zaposlenega ter začetek delovnega razmerja. naslov V pogodbi o zaposlitvi je naslov njegovo stalno bivališče, delodajalca pa sedež podjetja oziroma druge organizacije, pri katerem bo zaposlen. Zakon o delovnih razmerjih dodatno nalaga, da so v pogodi o zaposlitvi navedeni kraj opravljanja dela, naziv delovnega mesta, dela, ki jih bo moral zaposleni opravljati skladno z navodili in ukazi delodajalca, delovni čas, kakšno nagrado bo prejemal zaposleni ter kako bo moral izvajati zastavljene naloge. Kraj opravljanja dela je mesto, na katerem bo zaposleni za delodajalca opravljal naročene naloge. Te lahko opravlja na točno določenem naslovu ali pa se opravlja na različnih lokacijah. V primeru opravljanja delovnih nalog izven sedeža podjetja, pripadajo zaposlenemu dodatne pravice. Naziv delovnega mesta omogoča, da se natančneje opredelijo pravice in dolžnosti ter lažje izvaja, nadzira ter po potrebi prilagaja delovni oziroma storitven proces.

Zakon o delovnih razmerjih skrbi za urejene odnose v delovnem okolju.

https://www.mojazaposlitev.si/delodajalci/hr-nasveti/4-koraki-za-zaposlitev-delavca/

Zaposlitev Spar, delovno mesto v uspešnem poslovnem okolju

Zaposlitev v Sparu je delovno mesto v uspešnem poslovnem okolju .

Uspešno poslovno okolje Spar nudi že več desetletji. Spar Slovenija je razmeroma mlado podjetje, če ga primerjamo z drugimi prodajalnami. Slednje imajo tudi preko osem desetletji izkušenj, mlada delovna okolja pa ponujajo za zaposlitev v Sparu druge prednosti. Iskati zaposlitev je zahtevno, saj imamo vsi cilj zaposliti se v dobrem in uspešnem delovnem okolju. Vendar velikokrat o določenih delovnih okoljih ne vemo veliko. Za zaposlitev v Sparu imamo veliko koristnih informacij že na spletni strani trgovskega podjetja. Črpati informacije o podjetju je za vsakega kandidata koristno, saj se pred prijavo seznani z okoljem v katerega namerava vstopiti. Za zaposlitev v Sparu imamo tako veliko možnosti že pred samo kandidaturo ali celo pred objavljenim prostim delovnim mestom. V izbranih intervalih lahko pregledujemo vsebino ter poleg spletne oblike seznama prostih delovnih mest raziskujemo tudi druge koristne informacije. Prosta delovna mesta najdemo preko zavihka zaposlitev. Ob kliku na zavihek zaposlitev se nam nudi več možnosti. Prosta delovna mesta so objavljena na dveh mestih, kar omogoča dva načina dostopa do iste vsebine. V rubriki prosta delovna mesta imamo navedeno vse, kar zahteva prijava za zaposlitev v Sparu. Najbolj enostavna oblika je spletna prijava na delovno mesto, saj lahko istočasno oddamo prijavo. Pred tem moramo imeti izdelane priloge, ki jih zahteva prijava. Prijava mora kljub enostavnosti in rutiniranosti izpolnitve prijave za zaposlitev v Sparu upoštevati pomen prvega vtisa. Polja za vnos informacij zahtevajo tako enostavne, kot bolj kompleksne informacije. Enostavna polja za vnos imena, naslova in druge osnovne informacije. Bolj kompleksne informacije vnašamo v večja polja. Pravilnost zapisa bomo najlažje razumeli, če se bomo postavili v vlogo osebe, ki bo podatke prebirala. Zagotovo si bo želela na enostaven način pridobiti bistvene informacije.
V teh poljih mora prijava za zaposlitev v Sparu kratko in jedrnato predstaviti kandidata kot primernega zahtevam trgovske verige.

zaposlitev

Zavod za zaposlovanje, lajša iskanje zaposlitve

Zavod za zaposlovanje lajša iskanje zaposlitve na trgu dela.

Ustanova, kot je zavod za zaposlovanje nam lajša iskanje zaposlitve ali spremembo obstoječe zaposlitve. V konkurenčnih razmerah je zaposlovanje vedno zahtevno, vse skupaj pa otežijo razne spremembe na trgu dela. Zato je dobro imeti aktualne in kakovostne informacije vedno na dosegu rok. Sporočajo nam prosta delovna mesta, možnost prekvalifikacije, možnosti dodatnega izobraževanja ter druge koristne informacije s področja zaposlovanja. Aktualne informacije nam zavod za zaposlovanje prinaša na račun vpetosti v trg dela ter vlogo osrednje ustanove na njem. Kdor želi iskanje zaposlitve olajšat se mora zavedati aktualnih trendov in značilnosti trga dela. Svojo izkušnjo lahko izboljša predvsem z nadgradijo pomoči, ki jo nudi osrednja ustanova na trgu dela. Predvsem se mora trgu prilagajati, saj povpraševanje in ponudba nista stalnica, ampak zelo dinamična. Na spremembe vpliva čas, področje, okolica, panoga ter drugi dejavniki. V določnem časovnem obdobju nudi zavod za zaposlovanje več točno določenih zaposlitev kot v drugem. Kar pomen, da je v enem obdobju lažje najti zaposlitev, v drugem pa težje. Če govorimo o točno določeni zaposlitvi in izključujemo možnost drugih alternativnih zaposlitev. Ko ima zavod za zaposlovanje manjšo ponudbo prostih delovnih mest, se mora kandidat tej situaciji primerno prilagoditi. S prilagoditvijo novo nastalim oziroma aktualnim razmeram, si poveča možnosti pridobitve zaposlitve. Področja, kjer je lahko aktiven in uspešen so raznolika. Okolica v kateri živi oziroma v kateri išče novo zaposlitev nudi določen okvir možnosti na različnih področjih. Za iskalca to pomen, da lahko z prilagajanjem razširi svoje možnosti znotraj tega okvira. Druga možnost pa je, da poišče svojo priložnost v drugih okoljih, torej izven svojega kraja bivanja. V obeh primerih velja izkoristiti vse koristne informacije, ki jih nudi zavod za zaposlovanje.

Zavod za zaposlovanje je ustanova, ki lahko pripomore k učinkovitemu iskanju zaposlitve ali iskanju ustreznega kadra na trgu dela.

delo in prva služba

Delovna mesta kandidat in okolje

Delovna mesta zahtevajo, da je iskanje zaposlitve brezposelne osebe primerno vsem aktualnim okoliščinam.

Delovna mesta človeku prinašajo številne koristi, omogočajo mu kakovost ter izpolnjujejo zahteve, s katerimi lahko zagotavlja življenjske pogoje. Najti delo je vedno izziv, večji ali manjši izziv odvisno od osebe, okolja in drugih dejavnikov. Vsaka oseba, ki išče zaposlitev ima določena znanja in veščine, te so v primerjavi z drugimi osebami različna, za točno določena delovna mesta pa bolj ali manj primerna. Znanja in veščine so predvsem izobrazba ter razna izobraževanja, delovne, umske in druge veščine, ki jih je pridobil ter druge sposobnosti. Okolje v katerem biva ima prav tako zelo različne značilnosti. Večja okolja oziroma okolja z večjim številom prebivalcev načeloma nudijo več možnosti za zaposlitev, manjša pa jasno manjše možnosti. Obstajajo pa tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo. Manjše okolje je lahko povezano s točno določeno panogo ali ima točno določena delovna mesta, katera imajo v tem okolju boljše možnosti in pogoje kot v večjih okoljih ali drugih okoljih na splošno. Zato imajo določeni poklici ali poklicne aktivnosti v teh okoljih večje možnosti. Iskanje je v tem primeru bolj uspešno za omenjene specifične poklice ali specifične poklicne aktivnosti, kot v večjem okolju. V primerih, ko so na trgu dela manjše možnosti zaposlovanja , lahko pridejo takšne informacije za delovna mesta prav, so koristna. S tem lahko izboljšamo rezultate iskanja predvsem preko povečanja kriterijev. Potrebno se je zavedati vseh možnosti, ki so nam v danem trenutku dane. Trenutek iskanja je lahko bolj ali manj odličen za točno določena delovna mesta. Tako lahko v določenem okolju nastane potreba po večjemu številu zaposlenih, ker so odprli novo tovarno, proizvodne prostore, trgovski center ali kaj podobnega. Obratno pa pol leta prej ali kasneje takšne ponudbe ni.

Delovna mesta so priložnosti za vse, ki želijo zavihati rokave ter zgrabiti ponujeno priložnost.