Radenci ležijo na desnem bregu Mure

Radenci so počitniški in zdraviliški kraj na severovzhodu Slovenije.

Naselje Radenci je zraslo na radenski terasi po severnim obrobjem Slovenskih goric ob prometnici, ki povezuje Gornjo Radgono in Mursko Soboto. Radenci so mnogim bolj znani kot počitniški in zdraviliški kraj z eno najbogatejših najkakovostnejših slatinskih območji v Sloveniji. Mineralna voda Radenska je druga značilnost, znana v Sloveniji ter širom po svetu. Trenutno je ob Muri na slovenski in avstrijski strani dvaindvajset delujočih mineralnih vrelcev, skupno pa so na celotnem območju zajeli petinštirideset mineralnih vrelcev. Najbogatejši izvir zajete slatine na avstrijski strani je v Žetincih, najbogatejši izviri na slovenski strani pa so v Radencih, Petanjcih in Boračevi. V zgodovinskih virih so Radenci prvič omenjeni leta tisoč štiristo šestintrideset, začetki zdraviliške dejavnosti pa segajo v osemdeseta leta devetnajstega stoletja. Pred tem je v tridesetih letih devetnajstega stoletja Karl Henn odkril izvire ter ob koncu šestdesetih let devetnajstega stoletja postavil prvo polnilnico. Radenci so izjemen razmah turistične in zdraviliške dejavnosti doživeli po letu tisoč osemsto devetdeset, ko je bila zgrajena železniška povezava med Gornjo Radgono in Ljutomerom. Zdraviliška dejavnost ter pridobivanje mineralne vode se je v dvajsetem stoletju krepila. V šestdesetih in sedemdesetih letih z izgradnjo novih polnilnic ter rekreacijskih, hotelskih in zdraviliških objektov. Danes izkoriščajo devet izvirov slatine, s povprečno temperaturo med dvanajst in šestnajst stopinj Celzija. Izviri so osnova za zdravilišče in zdraviliški turizem v Termah Radenci. Naselje Radenci ima preko dva tisoč sto prebivalcev, občina z istim imenom pa šteje preko pet tisoč sto prebivalcev. V občino sodijo poleg središča Radenci še naselja Boračeva, Hrastje-Mota, Hrašenski Vrh, Janžev Vrh, Kapelski Vrh, Kobilščak, Kocjan, Melanjski Vrh, Murski Vrh, Murščak, Okoslavci, Paričjak, Radenski Vrh, Rački Vrh, Rihtarovci, Spodnji Kocjan, Šratovci, Turjanci, Turjanski Vrh, Zgornji Kocjan, Žrnova. Znamenitost občinskega središča sta cerkev svetega Cirila in Metoda ter kapelica svete Ane.

Radenci so naselje in občina med Mursko Soboto in Gornjo Radgono.

Cirkulane, območje pestre zgodovine

Cirkulane so območje pestre zgodovine, o tem pričajo številni kulturni spomeniki .

Na območju občine Cirkulane stojijo številne neme priče zgodovine. Grad Borl je srednjeveški grad zgrajen na bregu Drave. Zgodovinski viri ga večkrat omenjajo, v dvanajstem, petnajstem ter sedemnajste stoletju. Cirkulane so svojo prvo cerkev svete Katarine dobile leta tisoč štiristo petinsedemdeset. To je bila hkrati tudi prva cerkev, ki jo je vinorodno območje Haloze premoglo. Haloze so območje, ki se delijo na spodnje ali vinorodno območje, ter Zgornje ali Gozdne Haloze. Današnja župnijska cerkev svete Barbare nima natančnega datuma nastanka. Strokovnjaki sklepajo, da naj bi nastala v zgodnjem petnajstem stoletju. V šestdesetih in sedemdesetih letih sedemnajstega stoletja je bila zgrajena podružnična cerkev svete Elizabete v Pohorju. Leta tisoč šesto štiriinsedemdeset je grof Friderick Sauer postavil Grajsko kapelo v gradu Borl. Pred koncem sedemnajstega stoletja e bila zgrajena velika romarska cerkev sveta Ana v Velikem Vrhu. Sredi osemnajstega stoletja so Cirkulane oziroma takratna sveta Barbara v Halozah veljale za območje, ki je med prvim na slovenskem ozemlju pridobilo šolo. Pouk se je začel leta tisoč sedemsto štiri in štirideset v mežnariji ali župnišču. V osemdesetih letih osemnajstega stoletja je bila ustanovljena dvorazredna ljudska šola. Leta tisoč osemsto deset pa je bilo zgrajeno prvo šolsko poslopje. Nahaja se v središču naselja Cirkulane, ob župnijski cerkvi svete Barbare. Leta tisoč osemsto dvainsedemdeset so Cirkulane pridobile poštni urad, pred prvo svetovno vojno pa je bila zgrajena prometnica, ki je Cirkulane povezovala z Leskovcem. V obdobju med obema vojnama je območje veljalo za najmočnejše prosvetno in gospodarsko središče Haloz. Med novejšimi pridobitvami občine Cirkulane sodijo zdravstveni dom, ki je bil zgrajen leta tisoč devetsto petinšestdeset. Proti koncu sedemdesetih let se je obnovilo številne ceste, položen pa je bil tudi primarni vod za vodooskrbno do Borla in Cirkulan.

Cirkulane so območje izrednih naravnih lepot, bogastva kulturnih spomenikov ter živahne zgodovine.

Ivančna Gorica v Dolenjskem Podolju

Ivančna Gorica se nahaja na področju, ki se imenuje Dolenjsko podolje .

Naselje Ivančna Gorica leži vzhodno od sotočja vodotokov Stiški potok ter Višnjica. Ime Ivančna Gorica naj bi po pripovedovanjih nastalo, ko je plemkinja Virida pogozden griča na poti v stiški samostan poimenovala po svoji prijateljici. Naselje je tako bilo poimenovano Pod Ivankino gorico, kasneje se je spremenilo v pod Ivančno, danes se naselje imenuje Ivančna Gorica. Naselje se nahaja na nadmorski višini tristo šestindvajset metrov, Gorica je s smrekovim gozdom porasla vzpetina sredi kotline. Najprej je bila Ivančna Gorica majhen zaselek Stične in Mleščevega, po drugi svetovni vojni pa se začne njen intenziven lesne in kovinske industrije, postavi se zdravstveni dom, naselju pa so takrat podelili nekaj upravnih funkcij. Urbanizacija na tem območju je imela velik potencial predvsem zaradi železniške in cestne povezave. Ivančna Gorica leži severno od železniške povezave Ljubljane z Dolenjsko prestolnico ter v bližini prometnice vzhodnega kraka slovenske avtoceste A2. Ta povezuje prestolnico mimo Novega mesta z mejnim prehodom Obrežje. Zgodovinsko bolj znan kraj v bližini naselja Ivančna Gorica je Stična, predvsem zaradi Cistercijanskega samostana Stična. Je najstarejši samostan na slovenskem ozemlju ter edini še delujoč cistercijanski samostan. Samostan obstaja od leta tisoč sto dvaintrideset. Po ustanovitvi je kmalu postal pomembno versko, gospodarsko in kulturno središče Kranjske. V samostanu se nahaja bogata samostanska knjižnica, do jožefinskih reform je varovala iluminirane rokopise v latinščini. V dvanajstem in trinajstem stoletju so nastali v stiškem skriptoriju, zelo pomemben pa je tudi Stiški rokopis iz leta tisoč štiristo osemindvajset. Stiški samostan je skozi čas spreminjal podobo, danes na njem lahko opazimo spremembe v času romantike, gotike in baroka. Samostan je bil v času reform Jožefa II razpuščen, ponovno so ga obudili šele več kot stoletje kasneje.

Ivančna Gorica je dolenjsko naselje ob prometnici, ki povezuje slovensko in hrvaško prestolnico.

Več

Bovec, alpski raj

Bovec je mesto, kateremu je reka Soča v dolgih stoletjih oblikovala osnovo za nastanek.

Bovec namreč leži na eni izmed teras reke Soče. Ta se je ustvarila na robu področja, ki ga imenujemo Bovška kotlina . Bogata prodišča so posledica naravnih značilnosti območja. Na eni strani je to tok reke Soče ter njenih pritokov, ter geološke značilnosti terena skozi katerega vodotoki tečejo. Bovec oziroma Bovška Kotlina so obdani z posameznimi gorami ter gorskimi verigami ali pogorji. Same značilnosti terena kažejo na izjemna geološka dogajanja na tem območju. Kaninsko pogorje predstavlja visok Kras, ki se razteza v širokem pasu med Soško dolino, dolino Predelnice, dolino Rekalnice, Rezijo in dolino Jezernice oziroma Rabeljsko dolino. Na drugi stran Bovec oziroma Bovško kotlino omejujeta Javoršček ter Polovnik. Območje je bilo poseljeno že železni dobi, o tem je nema priča grič Rabelnik. Skozi območje je v rimsko provinco Norik vodila pomembna rimska prometnica. Prvič se Bovec v zgodovinskih zapisi omeja proti koncu dvanajstega stoletja. Zapis poleg tega govori o pomembni spremembi, saj je strateška točka v tem obdobju iz Rabelnika prešla na grad v Klužah. Za starejšo arhitekturo smo na tem območju prikrajšani, delno zaradi narave, delno zaradi človeške norosti. Narava je na tem območju silno aktivna, najbolj se je njena moč izkazala v številnih potresih. Človek je povzročil številne požare, tako se na začetku dvajsetega stoletja uniči del takratnega naselja. Najbolj usodna za Bovec pa je bila prva svetovna vojna. Takrat je bil skoraj v celoti uničen. K sreči je obnova po prvi svetovni vojni sledila starih arhitekturnim izročilom, kar se kaže v videzu starejših stavb. Območje je Sloveniji pa tudi drugim deželam znano predvsem po visokogorskem smučišču Kanin. Njegova posebnost je povezava s sosednjim smučiščem, kar pomeni, da možno odsmučati v Italijo.

Bovec je prijetno mesto za bivanje, preživljanje prostega časa ali oddih.

Borovnica, naravne in kulturne znamenitosti

Borovnica ima številne naravne in kulturne znamenitosti .

Vsem z nekaj predznanja zgodovine ima Borovnica pomeni predvsem kraj tesno povezan z eno največjih gradbenih mojstrovin svojega časa. Borovniški viadukt je bil eden najpomembnejših in najbolj zahtevnih objektov na južni železniški progi nekdanje monarhije. Zgrajen je bil z namenom povezovanja Dunaja s Trstom preko Ljubljane. Ime Borovnica je s tem ponesel daleč preko meja domovine. Mojstrovina se je zgledovala po podobnem objektu na jugu nekdanje avstro ogrske prestolnice. Načrtovalec je bil isti, gre za gradbenega inženirja Carl von Ghega. Viadukt v bližini kraja Borovnica je tako postal ogledovanja vredno gradbeno čudo, zato je postal predmet zanimanja že za časa gradnje. V času gradnje ter še desetletja po njej je bil to največji zidan most v Evropi. Borovnica je v današnjem času prijetno naselje, ki leži v odmaknjenem delu jugozahodnega dela ljubljanskega barja. Odmaknjena je zaradi bistveno manjše prometne vloge, ko jo ima sosednja Vrhnika. Zato je življenje tu lepše in bolj kakovostno. Med naselje Borovnica in sosednjo Vrhniko se je pred skoraj pol stoletja umestila sodobna prometnica, ki je nekdanjim prometnim povezavam med osrednjo Slovenijo in obmorskimi kraji, vzelo svoj blišč in sloves. Kot rečeno je bila Borovnica že v tistih časih odmaknjena, na njenem ozemlju so potekali bolj blagi prometni tokovi. Za turiste je najbolj zanimiva povezava z Rakitno, za vse, ki želijo bolj odmaknjenih doživetji prestolnice, pa je kot nalašč povezava po obrobju barja, za ljubitelje izzivov pa je kot nalašč soteska Pekel. Oblikoval jo je potok Otavščica. Na poti iz Rakitne do ljubljanskega barja je potok izdolbel čudovito sotesko. Premagovanje poti si je popestril s slapovi, pokrajino pa obogatil s tolmuni.

Čeprav ime Pekel spominja na vročino, je soteska pravi vir naravne svežine, ki pride najbolj prav v poletnih mesecih tako prebivalcem naselja Borovnica ter drugim obiskovalcem.

http://www.mojaobcina.si/borovnica/

Dolenjske Toplice, zdraviliški turizem

Dolenjske Toplice širša Slovenija najbolj pozna kot kraj, kjer ima zdraviliški turizem dolgo in bogato zgodovino.

Zgodovino kraja Dolenjske Toplice so v veliki meri narekovale naravne danosti . Izvir tople vode, križišče poti ter strateška lega, sta zagotovo botrovala poselitvi območja. Za izvire tople vode iz zgodovinskih virov izvemo, da so obstajali že v začetku trinajstega stoletja. Ne gre dvomiti, da je bila zgodovina izvorov tople vode še starejša, predno se je znašla v listini iz leta tisoč dvesto osemindvajset. Takrat je grof Henrik IV., mejni grof Istrski, podaril del svojega imetja v Toplicah cisterjanski opatiji Stična. To je najstarejši ohranjen zapis, v katerem so omenjene Dolenjske Toplice. Proti koncu štirinajstega Toplice zamenjajo lastnika, prevzamejo jih Auerspergi Turjaški. Njihovo obdobje taja šest stoletji. Naslednji zgodovinsko zanimiv zapis sodi v čas sredi sedemnajstega stoletja. Takrat so po zgodovinskih virih sodeč Dolenjske Toplice že imele delujočo zdraviliško dejavnost in zdraviliškega zdravnika. Kar pomeni, da je toliko stara tudi znana in zgodovinsko potrjena tradicija zdraviliškega turizma. Pred koncem sedemnajstega stoletja doživijo Dolenjske Toplice in tamkajšnji turizem pomemben napredek. Na območju vrelcev se zgradijo s streho pokrite ter z obzidje obdane kopeli. Kar je pomenilo na eni strani napredek, saj je šlo za tiste sodoben objekt, na drugi stari pa je bilo s tem konce prostega a dostopa do zdravilne dobe. V naslednjih obdobjih so postale potrebe po zdraviliški dejavnosti večje, objekt pa neprimeren povečanemu povpraševanju. Temu primerno dobijo Dolenjske Toplice dvonadstropno kopališko poslopje. V njem so bili novim, povečani razmeram primerno trije bazeni. V tistem obdobju je bila to najimenitnejša stavba daleč naokoli. Turizem se je v kasnejših obdobjih razvijal, da današnjih dni. Danes veljajo toplice za ene najboljši v svoji kategoriji, posebno odličen je program za rehabilitacijo bolezni gibal, poškodb in operacij giba, bolezni živčevja ter malignih bolezni.

Dolenjske Toplice so naselje na križišču poti.

http://www.mojaobcina.si/dolenjske-toplice/

Dolenjske Toplice, zdravje za telo in dušo

Dolenjske Toplice zaznamuje termalna voda .

Zdravilne učinke Dolenjske Toplice sodeč po pisnih virih nudijo že skoraj osem stoletji. Zagotovo pa je zgodovina, ki jo ima zdraviliški turizem v teh krajih še daljša in bogatejša. Človek je terme in moč zdravilne vode term ugotovil že zelo zgodaj, do današnjih dni se je predvsem razširilo in poglobilo strokovno znanje o sestavi, zdravilnih učinkih in drugih področjih. Najbolj primerne so Dolenjske Toplice za zdravljenje stanj po operacijah in poškodbah lokomotornega sistema, ginekološka obolenja, revmatične bolezni, živčna obolenja, osteoporozo. To omogoča stanje vrelcev, ki privrejo na dan v naselju Dolenjske Toplice. Voda izhaja iz globin približno kilometer pod površjem, na dan pa prihaja ob tektonski razpoki. Na površju doseže temperaturo od dva in trideset do skoraj devetintrideset stopinj. Termalna voda je kalcijevega in hidro karbonatnega tipa, brez proste ogljikove kisline rahlo mineralizirana. Razvoj sodobnega turizma je omogočila priključitev tovarni zdravil Krka pred več kot štirimi desetletji. Starejša zgodovina pa se je začela v osemnajstem stoletju. Takrat so v naprednih družbah prišli do spoznanja, da je mogoče zdraviti z zdravilnimi učinkovinami vode. V tem obdobju nastanejo na območju današnjega naselja Dolenjske Toplice prvi bazeni, sledilo je več gradbenih dozidav v dvonadstropno kopališko posestvo ter ob koncu devetnajstega stoletja v zdraviliški dom. Velik korak naprej so Dolenjske Toplice doživele z železniško povezavo. Na ta način je bilo mogoče doseči toplice na sodoben, hiter in udoben način. S tem je kraj pridobil v nekdanjem cesarstvu zelo tipično podobo turističnega kraja. Znano je, da so po celotnem cesarstvu turistične destinacije cvetele prav na območjih, ki jih je bilo moč doseči z takrat sila modernim vlakom. Danes obstajajo tudi druge povezave, v bistvu pa imamo na voljo hitro povezavo ter povezavo za tiste, ki se jim ne mudi in radi uživajo v pogledih.

Dolenjske Toplice so zdraviliški kraj z bogato zgodovino.

http://www.mojaobcina.si/dolenjske-toplice/

Dolenjske Toplice na robu novomeške kotline

Dolenjske Toplice so naselje v bližini dolenjske prestolnice Novo mesto .

Kot ime samo govori, so Dolenjske Toplice tesno povezane z termalnimi vrelci. Prvi zapisi v katerih so omenjeni termalni vrelci segajo v začetek trinajstega stoletja. Takrat je mejni grof Istrski Henrik IV. Podelil del svojega posestva cistercijanski opatiji Stična. Izvire so zagotovo poznali že v pradavnini, poleg samih vodnih bogastev pa ima kraj tudi strateško lego. Leži na križišču poti, ki vodijo v Belo Krajino, ter v kraje ob toku reke Krke proti njenemu izviru, na drugi strani pa proti njenemu izlivu v Savo. Krka, največja slovenska reka, ki teče zgolj po slovenskem ozemlju, na v bližini naselja tudi spremeni smer toka. Do bližine naselja Dolenjske Toplice teče v smeri jugovzhod, od bližine naselja naprej pa v smeri severovzhod. Stičišče poti je že v starejših obdobjih bila pomembna danost, toliko bolj, če je bilo moč promet strateško nadzirati. To možnost je v bližini naselja omogočal grič Cvinger. Na njegovem območju so bili najdeni ostanki utrjene prazgodovinske utrdbe. Po ugotovitvah strokovnjakov je to prazgodovinsko naselje doživelo razcvet v petem in četrtem stoletju pred našim štetjem. Med najdbami, ki pričajo o bogati zgodovini v okolici naselja Dolenjske Toplice, so arheologi našli pasne sponke, uhane, bojno opremo, keramiko in druge najdbe. Obrambne nasipe je moč še danes videti, saj so se do današnjih dni dobro ohranili. Center naselja Dolenjske Toplice je ob barokizirani cerkvi sv. Ane. Cerkev nosi letnico tisoč šesto oseminštirideset. Na njej so med ostalim zanimiva ohranjena gotska okna v prezbiteriju, zunaj nje pa ostanek nekdanjega taborskega obzidja s strelnimi linami. Dolenjske Toplice je najlažje obiskati preko sodobne prometnice, za ljubitelje uživanja v vožnji pa sta na voljo slikoviti dolina Krke, ter povezava v smeri Bele Krajine.

Dolenjske Toplice so naselje, ki nudi popotniku zdravilno moč vodnih vrelcev, za dušo pa je zdravilna že sama naravna lepota okolice.

Sevnica, posavsko mesto

Sevnica je posavsko mesto .

Mesto je Sevnica postalo sredi dvajsetega stoletja. Velja za industrijsko, trgovsko in kulturno središče občine z istim imenom. Na območju občine prevladuje lesnopredelovalna industrija, kovinskopredelovalna industrija, kemična in tekstilna industrija. Območje je znano tudi po naravnih danostih, izstopata dve avtohtoni rastišči. Botanična redkost Evrope je rumeni sleč, ki mu domačini pravijo Azalea. V maju poživi naravo z značilno rumeno barvo, s svojo kraljevsko modrino travnike odene encijan. Njegovo rastišče je na Lovrencu nad Okroglicami . Za ljubitelje razgleda je razgledišč v izobilju, med bolj znane sodi Lisca, najvišja razgledniška točka ter priljubljen izletniški cilj. Sevnica s tem ne izčrpa svojih naravnih danosti. Poleg encijana lahko pohodniki opazijo opojno zlatico in kranjsko lilijo. Tu sta še najdebelejša bukev v Posavju ter zarasli bukvi pri zaselku Ilovec nad Studencem. Med naravne znamenitosti sodita slapa Bojanca in Stopnk, Čanjski in Žirovski potok ter potok Blanščica. Vinska kapljica , ki uspeva na tem obočju, so lahka bela in rdeča vina. Med najbolj znane sodi cviček ter modra frankinja. Med kulturne znamenitosti sodijo grad Sevnica, Lutrovska klet, Ajdovski gradec, Dvorec Loka, Grad Stražberk, Grad Boštanj ter rojstna hiša duhovnika Grozdeta. Pomembnejše cerkve na območju mesta Sevnica so sveti Nikolaj, sveti Janez Krstnik v naselju Razbor, cerkev svete Helene v Loki pri Zidanem mostu, cerkev svetega Jurija v naselju Šentjur na Polju, cerkev žalostne Matere božje v Leskovcu, cerkev Janeza Krstnika v naselju Šentjanž, cerkev svetega Duha v Čelovniku ter podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja na Grački Gori. Sevnica obiskovalcem tako lahko ponudi veliko naravnih, kulturni in drugih znamenitosti, ki vabijo v različnih delih leta. Razlogov za obisk je več kot dovolj, potrebno je zgolj izbrati sebi najbolj zanimiv ter se odpraviti na pot.

Sevnica je mesto z bogato zgodovino, izjemnimi naravnimi danostmi, kulturni spomeniki pa pričajo o izjemnih stvaritvah tukajšnjega prebivalstva.